Izleti mladih planincev

Tabor mladih planincev PODPECA 2018

Bilten 2018

Dan planinskih doživetij – Dom pod Storžičem

Lepo junijsko jutro je Mlade planince OŠ Polzela zvabilo na zadnji pohod na Dan planinskih doživetij na Dom pod Storžičem.

Skupaj s planinci PD Polzela smo se vkrcali na avtobus in se odpeljali do Grahovš, kjer smo pričeli voden pohod proti Domu pod Storžičem. Ves čas nas je spremljal pogled proti Storžiču, ki so ga tu in tam prekrile bele meglice.

Vodniki, ki so vodili pohod, so se večkrat ustavili in nam povedali, kje se nahajamo ter nam predstavili kakšno zanimivost ob poti.

Po slabih treh urah hoda, smo prispeli na cilj, kjer so nas pričakala dekleta, ki so nam ponujala prava slovenska jabolka pod motom ” Radi imamo domače”. Polne košare rdečih in rumenih jabolk!!

Opazili smo stojnice in učenci so komaj čakali, da jih bodo lahko obiskali.

Pogled nam je obstal na visokem plezalnem stolpu, po katerem so kasneje najbolj pogumni preizkusili svojo spretnost pod vodstvom izkušenih plezalcev.

Tudi ustvarjalne delavnice so se kar ponujale. Učenci so slikali na steklo in izdelke so lahko odnesli domov.

Tudi Gorska reševalna služba se je predstavila. Prikazali so reševanja ponesrečenca v gorah. Mentorici in mladi planinci smo poleg naštetega urejali še planinske dnevnike, jedli jabolka, sendviče ter poslušali živo glasbo ansambla Zarja.

Na koncu smo spremljali še osrednjo prireditev s sprevodom društvenih praporščakov.

Bilo jih je kar 50, med njimi tudi prapor PD Polzela.

Bilo je res lepo planinsko doživetje, a spomin nam je uhajal k našemu predsedniku, pokojnemu Zoranu, ki smo ga vsi neizmerno pogrešali.

A vemo, da je bil z nami kot nežen vetrič ali kot meglica, ki je občasno zakrila pogled proti Storžiču.

Zapisala: Martina Ograjenšek

POHOD NA ŠMOHOR

Pa smo jo dočakali!!…
Lepo sončno soboto, ko smo se mladi planinci OŠ Polzela, mentorice in spremljevalci PD Polzela podali na pohod na Šmohor.
Z avtobusom smo se odpeljali do Liboj, od tam pa pot nadaljevali proti domu na Šmohorju.
Strma pot se je vila med mogočnimi bukvami, listje je šelestelo pod nogami, ivje na spodnjem delu poti je padalo z vej. Bolj, ko smo se vzpenjali proti vrhu, bolj toplo je postajalo in o ivju ni bilo več ne duha ne sluha.
Prispeli smo do koče, ki je bila obsijana s soncem, še bolj pa so bila obsijana igrala, ki smo jih v hipu zagledali.
V koči smo pojedli malico, nato pa smo izkoristili že prej opažena igrala.
Čas na igralih je hitro minil in morali smo se podati na dve urno hojo v dolino.
Vračali smo se proti Laškemu, kjer nas je čakal avtobus.
Domov smo se vrnili veseli in zadovoljni, saj smo preživeli čudovit  sončen  dan.

Zapisala: Martina Ograjenšek

POHOD MLADIH PLANINCEV NA POHORJE

Zbudili smo se v hladnem sobotnem jutru.
Kljub meglicam, ki so se že pričele leno dvigati iz dolin, smo se mladi planinci iz OŠ Polzela, mentorice in vodniki PD Polzela, podali na avtobus, ki nas je čakal za šolo.
Odpeljal nas je na Pohorje, kajti naš cilj je bila Ribniška koča.
Prispeli smo do Grmovškovega doma, kjer smo pričeli s hojo.
Bili smo dobro razpoloženi, saj so nas na začetku obsijali sončni žarki, a že po krajšem času hoje so se umaknili meglicam, ki so jih prekrile.
Prekrile so nam tudi pogled proti Mislinjski dolini, Zasavskemu hribovju in seveda proti naši Gori Oljki.
Kljub temu je bila pot lepa, mehka, le rosne kapljice so nam ves čas silile v naše čevlje.
Na Črnem vrhu, ki je najvišji vrh Pohorja, smo se okrepčali, nato pa nadaljevali pot proti Ribniški koči. Opazovali smo jerebike z rdečimi jagodami, borovničevje, mravljišča, zato smo, kot bi trenil, bili pri Ribniškem jezeru in po nekaj minutah tudi pri Ribniški koči.
Tam smo uredili planinske dnevnike, pomalicali, vmes pa se greli pri peči v koči.
Občasno se nam je odprl pogled proti Jezerskemu vrhu in delu Dravske doline. Ker je bilo hladno, smo kmalu krenili nazaj proti Kopam.
Tam nas je že čakal avtobus in nas vesele, zadovoljne in utrujene, varno pripeljal na Polzelo.

Zapisala Martina Ograjenšek

Poročilo s Tabora mladih planincev 2016

Tabor mladih planincev PD Zabukovica in PD Polzela se je letos odvijal v Dovju in sicer od 25. 6. do  02. 07. 2016.

Udeležilo se ga je 71 mladih planincev (36 iz PD Zabukovica in 35 iz PD Polzela). V vodstvu je bilo devet pripravnikov za mladinske voditelje, tri mentorice in deset vodnikov ter šest oseb za pripravo logistike in kuhinje.

Dnevnik tehniškega vodja

Sobota, 25. 6. 2016
Namestitev po šotorih in ureditev spalnega prostora.
Testni pohod po poti ob zidu in nazaj v planinski tabor.
Razdeli smo se v dve skupini.  Obe skupini so odšle v Mojstrano. Prva skupina se je odpravila do slapa Peričnik in nato v Slovenski planinski muzej v Mojstrani (čas hoje 3 ure, vodja Cveto Jančič, pomočnik Zoran Štok, 5 vodnikov ter 28 otrok).
Druga skupina pa si je najprej ogledala Planinski muzej  in se nato podala do slapa Peričnik (43 otrok, vodja Milan Polavder, pomočnik Andreja Borštner in 10 spremljevalcev, čas hoje 3 ure). Na koncu poti nas je presenetila ploha, zato je nekaj otrok peljal kombi iz Mojstrane do planinskega tabora.

Nedelja, 26. 6. 2016
Po jutranji telovadbi in zajtrku smo se, zaradi slabega vremena, odločili za spremembo plana.
Podali smo se k spomeniku Jakoba Aljaža, si ogledali slap Malčce in grob Jakoba Aljaža. Popoldan smo urejali dnevnike in pisali prispevke za glasilo, zvečer pa smo zakurili taborni ogenj.

Ponedeljek, 27. 6. 2016
Delavnice v planinskem taboru. Otroci so bili razdeljeni v osem skupin in so se udeležili predavanja in praktičnih vaj:
Andreja Borštner  – družabne igre
Irena Ramšak – pisanje prispevkov za glasilo in risanje
Berni Palir, Miro Zupanc – varna hoja v gore, planinska oprema, vrvna tehnika
Romana Palir –  zavarovane rastline, zelišča
Andreja Krašovc  – prva pomoč
Cveto Jančič , Zoran Štok– planinski kodeks, orientacija
Tomaž Grobelnik, Tilen Pader – igre z žogo
Štefka Urh – izdelovanje okraskov.

Skupine so krožile  in izvajale teoretične in praktične naloge.

Torek 28. 6. 2016
Po jutranji telovadbi in zajtrku ter ocenjevanju šotorov, smo se razdeli v dve skupini.
Starejša skupina se je odpravila peš na Kepo (2145 m, 18 otrok, vodja Zoran Štok, pomočnika Cveto Jančič in Andreja Krašovec.) Hodili smo devet ur. Kombi je prišel po nas v Belco.
Mlajša skupina se je odpravila iz tabora na planino Rožca in Dovško babo (vodja Franci Naraks, pomočnik Štefka Urh,  6 vodnikov, 55 otrok). Pot je trajala 8 ur.
Zvečer smo se zbrali ob tabornem ognju. Otroke smo spodbujali k igrici skriti prijatelj.

Sreda 29. 6. 2016
Sreda je bil dan za kopanje in ogled znamenitosti v okolici.
Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina si je ogledala nordijski center v Planici, druga skupina pa se je šla kopat na Jesenice. Po treh urah smo se zamenjali. Tako kot vsako leto, smo si tudi letos privoščili pico in sladkarije.
Obiskali so nas gasilci PD Dovje – Mojstrana.
Večer smo zaključili ob tabornem ognju.

Četrtek 30. 6. 2016
Mlajša skupina so je odpeljala v vas Gozd Martuljek in si ogledala znamenitosti ter zgornji in spodnji slap (vodja Andreja Borštner pomočnik Štefka Urh, 12 spremljevalcev in 54 otrok, čas hoje 2,50 ure). Tabornega ognja nismo zakurili zaradi vetra. Druženje pa se nadaljevalo po šotorih.
Starejša skupina s 15 otroki (vodja Cveto Jančič, pomočnika Zoran Štok in Andreja Krašovec), se je odpravila na dvodnevno turo na Golico. Z avtobusom smo se odpeljali do vasice Javorniški rovt in nadaljevati do koče Dom pristava na Javorniškem rovtu, nato do koče pod Golico, kjer smo prespali. Lepo so nas sprejele oskrbnice. Drugi dan pa smo se podali čez vrh Golica (1836 m), Dovško Babo in Rožce do tabora v Dovjah. Prvi dan smo hodili 5 ur, drugi dan pa 6 ur.

Petek 1. 7. 2016
Organizirali smo piknik v okolici tabora in izvedli orientacijsko tekmo z osmimi ekipami po osem otrok. Popoldan je sledil teoretični preizkus znanja iz planinske šole, športne igre, nogomet, košarka, odbojka.

Vodja Cveto Jančič in Zoran Štok.

Sobota 2. 7. 2016
Razglasili smo rezultate, odkrili skritega prijatelja in pospravili opremo in šotore, saj je ob 12. uri sledil odhod z avtobusi domov.

Planinski tabor je bil uspešno izveden po programu.

Zapisal:  Zoran Štok (tehnični vodja)

MLADI PLANINCI OŠ POLZELA NA DNEVU PLANINSKIH DOŽIVETIJ NA GOLTEH

Tokrat smo izvedli medgeneracijski pohod iz Šmihela na Golte. Udeležili smo se prireditve z naslovom Dan planinskih doživetij in slavja ob 120. obletnici Mozirske koče. To soboto, 18. junija 2016, so imeli mladi planinci veliko različnih dejavnosti, zato se je našega zadnjega planinskega pohoda v letošnjem šolskem letu udeležilo manj planincev, kot sicer. So pa tisti, ki so bili, toliko bolj uživali s prijatelji v prekrasnem sončnem dnevu in neokrnjeni naravi.
Mentorice želimo varen korak in krasne počitniške dni vsem mladim planincem. Vsi pa se zahvaljujemo predsedniku PD Zoranu Štoku in vsem planinskim vodnikom PD Polzela za varno spremljanje mladih planincev na vseh letošnjih pohodih.

Zapisala mentorica: Marija Bastl

Svoja planinska doživetja tega dne so Nuša Hanna, Tajda in takole zapisale:

V soboto, 18. 6. 2016, smo s planinci odšli na Golte. Za šolo smo se zbrali ob 7.30. Kmalu je pripeljal avtobus in čez pol ure nas je šofer srečno pripeljal do Šmihela. Hodili smo uro in pol. Vsakih dvajset minut sem vprašala:« Ali smo že pri Mozirski koči?« In vedno so mi odgovorili isto. Ko smo prišli do sredine poti, smo Nik, David, Tajda in jaz prvi gledali čez ograjo v dolino. Od tu smo približno čez četrt ure prišli do koče. Pomalicala sem sendvič in ravno pravi čas prišla na velik travnik, kjer so bile ustvarjalnice za otroke. To je bil poseben planinski dan. Na obešenem plakatu je pisalo: DAN PLANINSKIH DOŽIVETIJ.
Najprej sem plezala po plezalni steni in preplezala najtežjo smer. Na koncu mi ni uspelo priti čisto do vrha. V delavnicah sem ustvarjala s prsti in slikala na kamne. Potem sem petnajst minut stala v nekaj metrski koloni in čakala, da dobim golaž. Nenadoma sem na svoji nogi zagledala nekaj črnega. Bil je klop. Začelo me je peči. Zapustila sem kolono in stekla h gospe Miji, ki mi ga je strokovno odstranila. Zopet sem šla v kolono in še čakala vsaj deset minut, da sem prišla do golaža. Kupila sem si tudi sladoled.
Ob povratku proti Polzeli sem v avtobusu sedela zraven planinca, ki mu je bilo slabo. Malo mi je bilo naporno, ampak je bilo vredno. Najbolj všeč mi je bil helikopter, ki je ponesrečenega planinca odpeljal v dolino.

Nuša Bohak, 2. A

V soboto, 18.6.2016, smo se z mladimi planinci odpravili na Golte. Z avtobusom smo se pripeljali do zbirne točke vseh planincev. Pot smo nadaljevali peš. Na poti smo spoznavali rože, videli smo tudi konje, krave in nabirali gozdne jagode in bezeg. Po dveh urah hoje smo končno prišli na cilj. To je bila Mozirska koča oz. Golte. Tam smo pomalicali in odšli na dejavnosti, ki so nam jih pripravili. Lahko smo izdelovali, plezali, reševali kviz, sestavljali sestavljanke… Poskrbeli so za vzdušje. Prikazali so nam kako gorski reševalci rešujejo ponesrečenca v gorah. Prišel je helikopter in ga povlekel nanj. Čez nekaj časa so se nam predstavili pevski zbori in harmonikarji. Nato je bil zbor praporščakov. Peš smo se odpravili v dolino. Na isti točki nas je čakal avtobus in nas varno pripeljal domov.

Hanna Turnšek, 5. C

Tudi jaz sem se s planinci odpravila do Mozirske koče na Golteh. Do Šmihela smo se peljali z avtobusom. Ko smo izstopili, smo pot, ki je vodila do planinske koče, nadaljevali peš. Pot je bila strma, blatna in dolga. Na Golteh je bilo veliko ljudi. Otroci smo lahko plezali po plezalni steni in ustvarjali v kotičkih. Prikazana je bila reševalna vaja, kako rešiti ponesrečenca z drevesa. Vse to mi je bilo všeč, še posebej, ko je pripeljal helikopter in ponesrečenca odpeljal v dolino. Imela sem se zelo lepo.

Tajda Štorman, 2. B

POMLADNI POHOD MLADIH PLANINCEV OŠ POLZELA NA BOHOR

Bohor je podolgovato pogorje v Posavskem hribovju.Severna pobočja so strma in poraščena z mešanim gozdom,južnejša so položnejša in poraščena z listnatim gozdom. Najvišji vrh pogorja je Veliki Javornik (1023 m).

Mladi planinci OŠ Polzela (32 nas je bilo) so se z mentoricami in vodniki nanj povzpeli že drugič. Prvič je bilo to pred šestimi leti, ko nam je pod nogami šelestelo jesensko listje.

Pomladni čas na Bohorju je čas, ko planinsko oko tam nekje med travami uzre modri svišč in ob robu gozda cvetoč glogov grmiček. Drevo nastavlja svojo krošnjo pomladnemu soncu, ki si božajoč ga svojimi toplimi žarki utira pot skozi njegove brsteče veje.

Mentorica Marija Bastl

Mladi planinki Ula in Tajda sta zapisali:

Jaz sem se udeležila planinskega pohoda s PD Polzela. Z avtobusom smo se odpeljali do Jelenc. Tam smo začeli svojo pot. Vmes smo imeli tudi malico. Vonjali smo pomladno zelenje in prisluhnili kukavičjemu petju. Nadaljevali smo pot in še slišali ptičje petje. Ko smo prišli na vrh, smo zagledali planinsko kočo. Na gugalnici smo se gugali. Potem smo se odpravili nazaj do avtobusa. Odpeljali smo se na Polzelo k šoli, kamor so nas prišli iskat starši.

UlaTrauner, 2. b

23.4. 2016 sem s planinci odšla do planinske koče na Bohorju. V obe smeri sem hodila tri ure. Pot je bila strma. Vmes sem popila kakšen požirek vode in nato nadaljevala pot. Slišala sem tudi glas kukavice. Ob poti je cvetelo drevje. Na vrhu sem pomalicala, se igrala in si dala žige v planinski dnevnik. Vesela in malo utrujena sem se z ostalimi planinci vrnila domov z avtobusom.

Tajda Štorman, 2. b

 

MLADI PLANINCI NA VIMPEKU

V sredo, 13.4.2016, smo mladi planinci vrtca in 1. razreda krenili na Vimperk. V lepem  sončnem vremenu  smo se ob 16.15 uri izpred vrtca na Polzeli odpravili na pot. Ob krajših postankih smo ob 17.30 uri prišli na vrh, kjer smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika, potem pa se družili, igrali in naužili svežega zraka. Čas za igro je čisto prehitro minil , zato smo se kmalu morali odpraviti nazaj proti cilju.  Varno in srečno smo prišli na Polzelo ob 19.15 uri, kjer so že otroke čakali starši. Prijetno utrujeni se že veselimo zaključnega pohoda v mesecu maju, kamor bomo povabili tudi starše.

Zapisala mentorica mladih planincev OŠ Polzela: Tanja Sadnik

MLADI PLANINCI NA GORI OLJKI

32 mladih planincev je s svojimi mentoricami in vodniki od 12. 2 – 14. 2. letos že devetič zapored zimovalo na Gori Oljki. Bilo je res zimovanje v pravem pomenu besede, saj je ravno na dan odhoda naravo prekrila snežna odeja. Uživali smo v njej in medsebojnem druženju. Pridobili smo nova planinska znanja in stkali prijateljske vezi, ki nas bodo še dolgo povezovale. Pot na vrh je bila še bolj prijetna, saj se je z nami na pot že drugič podala tudi naša ravnateljica.

Marija Bastl

V petek, 12. 2., smo se zbrali za šolo. Poslovili smo se od staršev. Fotografirali smo se. Vodniki so nam peljali stvari, mi pa smo se na pot proti Gori Oljki odpravili peš. Hodili smo mimo Šeneka, preko Slatin, mimo hiše Neže Maurer do Juga in nato do Gore. Z nami je šla tudi gospa ravnateljica. Hodili smo tri ure. Na poti smo se ustavljali, se kepali, kaj popili in prijetno utrujene sta nas na vrhu prijazno sprejela nova oskrbnika našega planinskega doma Aleš in Berta. Nato si je vsak je vzel svojo potovalko in si poiskal prostor na pogradih. Imeli smo zelo dobro večerjo, po njej pa spoznavni večer. Za lahko noč smo mlajši planinci poslušali pravljico. Pripravili smo si spalne vreče in zaspali. Nekateri smo se s prijatelji dolgo v noč pogovarjali. V soboto zjutraj, 13. 2.,  smo imeli jutranjo telovadbo, nato pa je sledil slasten zajtrk.

Ana Marie Kuder, Pija Štok, Izabela Veber

Po zajtrku smo bili v sobotnem dopoldnevu razdeljeni v skupine in obiskovali delavnice. Berni nam je pripovedoval o gorski opremi in nam pokazal opremo za plezanje. Pri Sandiju smo delali vozle. V literarni delavnici smo ustvarili himno. Spoznali smo zaščitene planinske rožice in živali. Starejši planinci smo se spoprijeli z orientacijo s kompasom in planinsko karto. Imeli smo se zelo lepo. Ta dan je bil zelo zanimiv.

Luka Brišnik, Teo Skutnik, Nik Kopše, Brin Krajnc, Jaš Tekavec

Po zelo okusnem kosilu smo se v soboto popoldan razdelili v dve skupini. Starejši smo ob spremstvu vodnikov odšli na daljši pohod v Šmartno ob Paki. Čisto izmučeni smo prišli nazaj v planinski dom.  Mlajši so se z mentoricami in vodniki sprehodili do Juga. Po vrnitvi so sledile igre na snegu. Delali smo igluje in se kepali. Večer je popestrila Mateja s predavanjem o Madagaskarju, Berni pa s projekcijo o življenju in delu planincev v planinskih taborih. Sledila je okusna večerja, po njej pa zabavni večer. Žan nam je igral na harmoniko.

Eva Skutnik, Robin Lokar Radkovič, Pia Štok

Na Gori Oljki sem se zelo zabavala. Ko smo se kepali, smo imeli boj s snegom. Fantov je bilo šest, punce smo bile samo tri. Čez nekaj trenutkov sta se nam pridružila še dva fanta. To je bilo zanimivo. Igra s fanti in boj s snegom. Kdo je zmagal, ni znano. Verjetno sneg. Bilo pa je zelo zabavno, zanimivo in igrivo.

Pia Zoja Glavnik

PLANIKA

Sem planinska rožica,
ki v gorah sem doma.
Planinec trgat me ne sme,
z očmi me gleda le.

Gea Palir

ARNIKA

Sem zdravilna rožica,
mene vsak pozna.
Rumeno imam telo in pozdravim ti telo.
V gorah živim, se vetra ne bojim.

Lara Kobe

Po jutranji telovadbi in zajtrku smo nedeljsko dopoldne izkoristili za utrjevanje planinskih vozlov, petje planinske himne, za spoznavanje socialnih in družabnih iger, za ples, za pisanje vtisov, izdelovanje srčkov valentinčkov in pospravljanje. Z mentorico Mijo in Tanjo smo se zbrali v krogu. Najprej smo se predstavili drug drugemu, nato smo si podajali žogice in klicali imena. Potem je bila na vrsti težja igra. Vlekli smo lističe. Kolikor lističev si vlekel, toliko smešnih stvari o sebi si povedal.

Ob koncu dopoldneva je sledila analiza zimovanja in petje naše himne. Ob štirinajsti uri smo se v nedeljo, 14. 2. , poslovili od prijaznih oskrbnikov in krenili peš v dolino, kamor smo prispeli okrog pol pete popoldne. Staršem smo zapeli himno, se poslovili in odhiteli vsak na svoj dom.

Klara Jug, Lara Jošt

MLADI PLANINCI OŠ POLZELA NA KALU

Mladi planinci smo se v soboto, 28. 11. 2015, povzpeli na Kal v Posavskem hribovju.  Kal je visok 985 m. Nahaja se med bolj znano Mrzlico in manj znanim Klobukom.

Od 33 prijavljenih se je pohoda udeležilo 22 mladih planincev. Pohod smo pričeli v Hrastniku, v vasi Boben. Nekaj časa nas je pot vodila ob potoku Boben, nato pa se je polagoma začela vzpenjati navkreber. Nekje na 600 m nadmorske višine nas je pričakala prava zimska idila. Vso pot nas je božal sneg, ki so ga veje, obtežene z njim, stresale po nas. Planinska pot je bila shojena, kljub količini snega, kar nas je veselilo. Zmogli smo jo vsi, le malo več počitka med samim pohodom smo si privoščili.

V meglenem dopoldanskem času smo se po dveh urah hoje oddahnili v prijaznem zavetju tamkajšnjega planinskega doma, ki stoji na enem od južnih odcepov Mrzlice, ob gozdu na robu obširnega planinskega travnika.Odpočili smo si, pomalicali in si uredili planinske dnevnike.

Ob povratku v dolino se je pokrajina bleščala v soncu. Zamikalo nas je, da bi ostali na Kalu in se na saneh spustili v dolino. Okrog petnajste popoldan smo se vrnili na Polzelo.

Zimsko obarvan je bil tale naš zadnji planinski pohod v letošnjem koledarskem letu.

Vsem želimo varen korak v novem letu. V mesecu februarju 2016 nas bo zopet vodil na našo lepotico Goro Oljko, kjer bomo zimovali.

Zapisala mentorica: Marija Bastl

POHOD V ZALOŽE, 24.11.2015

28. mladih planincev od 4 do 6 let, se je skupaj z mentoricami iz vrtca, šole in predsednikom PD Polzela Zoranom Štokom odpravilo na 2. jesenski pohod v Založe. Ob 16. Uri smo se zbrali pred vrtcem na Polzeli in se prijetno razigrani odpravili na pot. Ob sproščeni hoji, smo ob 17. uri prispeli na cilj, kjer smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika, se malce odpočili , nato pa se še vedno polni energije in s prižganimi svetilkami odpravili nazaj proti cilju. Lepo osvetljeni smo ob 18.30 uri varno in srečno prispeli do vrtca, kjer so naše otroke pričakali starši. Tako smo preživeli prijetno popoldne in nekaj koristnega naredili za svoje zdravje. Veselimo pa se že spomladanskega pohoda v Slatine.

Zapisala mentorica planincev 1.razreda: Tanja Sadnik

Mladi planinci OŠ Polzela na Lovrenških jezerih

Lovrenška jezera se nahajajo na visokem barju sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem. V soboto, 3. 10. 2015, smo si jih mladi planinci ogledali na naši krožni planinski poti, ki je vodila z Rogle do Lovrenških jezer in se zaključila na koči na Pesku.
37 mladih planincev se je na ta deževen dan zbralo na parkirišču za šolo. Nekaterim je vreme ustavilo planinski korak, saj je bilo prijavljenih 43. Nismo se zbali vremena in prav smo imeli. Na Rogli, kamor smo se pripeljali z avtobusom, sta nas ob prihodu res pričakala megla in veter. Okrog desete dopoldne se je megla razkadila, pihal je zmeren veter in posijalo je sonce, ki nas je razveseljevalo vso pot.
Prijetna in označena planinska pot nas je vodila po pašnikih, nekaj časa tudi po gozdu, kjer smo stikali za gobami, borovnicami in brusnicami. Po uri in pol smo prispeli na cilj. Pred našimi radovednimi pogledi se je v vsej lepoti z nizkimi borovci in lesenimi potmi prikazalo pohorsko barje – Lovrenška jezera.
Jezerca so polna jesensko obarvanih lokvanjevih listov, iz katerih tu in tam pogleda v popek skrit lokvanjev cvet. Z razglednega stolpa se nam je ponudil prekrasen pogled na celotno barje in okoliške planinske postojanke.
Planinska pot nas je nato vodila po zahtevnejši poti do spodnje postaje sedežnice Planje in naprej do koče na Pesku. Tu smo zaključili tri ure trajajoči planinski pohod z malico, klepetom in urejanjem planinskih dnevnikov.
Okrog petnajste ure smo se mladi planinci z mentorji in vodniki polni prijetnih vtisov vrnili na Polzelo.

Zapisala mentorica mladih planincev Marija Bastl

Tabor mladih planincev na Lokvah

Kar nekaj let smo organizatorji v Savinjskem meddruštvenem odboru planinskih društev gojili željo po ponovni izvedbi tabora mladih planincev na Lokvah v Trnovskem gozdu. Naša skupna izmena mladih planincev in vodstva PD Polzela in PD Zabukovica je bila tudi letos zelo številčna. V osmih dneh planinskega druženja, od 11. do 18. julija 2015, smo opravili več aktivnosti kot smo jih planirali. Letos nam je, za razliko od lani, odlično služilo tudi lepo vreme.

Bivanje v šotorih je bilo tudi letos pravo doživete za vse naše mlade planince. Dogajalo se nam je na veliko. Povzpeli smo se na Črni vrh, Poldanovec, Male Golake in Čaven, se odpeljali na izlet na Sveto goro in v Novo Gorico, si ogledali vojaški muzej v Solkanu, se kopali v bazenu, prisostvovali vaji Društva reševalnih psov, ki so nam prikazali kako poteka reševanje ponesrečencev izpod ruševin in si ogledali muzej v Lokvah. V sklopu planinske šole smo organizirali delavnico s praktičnimi in teoretičnimi predavanji in izvedli planinsko orientacijo. Razvedrili smo se z družabnimi in športnimi igrami organizirali piknik, ob večerih pa smo zakurili planinski kres in ob njem prepevali pesmi.

Ob koncu se želim zahvaliti vsem mladim planincem za trud, dobro voljo in vztrajnost na planinskih poteh; vodstvu pa čestitam za pogumno odločitev, saj prostovoljno in brezplačno že dolgo let z veliko odgovornostjo prevzemamo vodenje tabora mladih planincev. Seveda gre zahvala tudi našim zvestim donatorjem, brez katerih bi bil tabor mladih planincev precej okrnjen.

Naj se naše planinsko druženje nadaljuje tudi med letom, vsekakor pa nasvidenje v taboru mladih planincev 2016.

Zapis pripravila: org. vodja Bogomil Polavder-Milan in teh. vodja Zoran Štok

Bilten si lahko prenesete tukaj

 

MLADI PLANINCI OŠ POLZELA NA KRVAVCU

Celoletna uspešna osvajanja planinskih postojank po Sloveniji v letošnjem šolskem letu smo mladi planinci OŠ Polzela zaključili na Dnevu slovenskih planinskih doživetij, na Krvavcu. Trideset mladih planincev z vodniki in mentoricami se je v soboto, 13. junija 2015, v zgodnjih jutranjih urah odpeljalo z avtobusom do kraja Ambrož pod Krvavcem.
Tokrat so se nam v avtobusu pridružili še odrasli planinci iz Polzele, Andraža, Žalca in Celja. V prijetnem klepetu, hoji in počitku ter opazovanju čudovitih poklonov narave nam je minevala pot do cilja – Tihe doline, kjer je bilo osrednje prizorišče planinskih dogajanj tega dne.
Na vrhu sem nam je prilegla malica iz nahrbtnika. Kaj hitro pa so se mladi planinci že znašli v utripu različnih dejavnosti, ki so kar vabile, da se v njih preizkusijo. Skupinsko so spretno zavezovali kurje jajce tako dobro, da se ni razbilo, ko je z velike višine padlo na tla. Za nagrado so si prislužili majice s planinskim logotipom. Slikali so na kamne, se z biologinjama podali raziskovat živalstvo in rastlinstvo krvavškega področja ter se sprostili s skakanjem po velikem trampolinu. Zanimiv za mlade planince je bil prikaz reševanja dveh planincev s sedežnice, ki so ga izvedli člani Društva gorske reševalne službe iz Kranja.
Nekaj po štirinajsti uri se je s planinsko himno pričela osrednja slavnostna prireditev, ki so jo ozaljšali praporščaki iz številnih PD iz vse Slovenije, tudi iz našega.
Polni prijetnih vtisov smo se okrog osemnajste ure pripeljali na Polzelo. Dan je minil v prijetnem medgeneracijskem srečanju planincev. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Močan veter in oblaki, ki so se ves dopoldan podili po nebu, nam niso zagrenili planinskih užitkov. V popoldanskem času jih je pregnalo sonce. Verjamem, da je ta dan vsak našel nekaj za svojo dušo. Že sam pogled na prelepo naravo je dovolj, da ti srce zaigra.
Mladi planinci in mentorice se ob koncu šolskega leta zahvaljujemo predsedniku PD Polzela Zoranu Štoku in njegovi ekipi vodnikov za vodenja na vseh planinskih pohodih v letošnjem šolskem letu. Poskrbeli ste, da smo se varno in srečni vračali s planinskih podvigov. Hvala naši ravnateljici gospe Bernardki Sopčič, ki na nas nikoli ne pozabi.
Dragi mladi planinci! Odhajate na zaslužene počitnice. Naša domovina je polna prelepih kotičkov. Morda jih obiščete. Tisti, ki boste v PLANINSKEM  TABORU  2015 V LOKVAH, jih boste zagotovo. Kjerkoli vas bo vodila pot, naj bo varen vsak vaš korak!

Planinski Z – D – R – A- V- O!

Mentorica: Marija Bastl

POHOD V LOČICO OB SAVINJI

V sredo, 13.maja , smo se mladi planinci iz vrtca in 1 .razreda OŠ Polzela ( 50 ) s svojimi mentoricami in vodniki podali na pohod v Ločico ob Savinji.

Prijeten sončen dan je bil in pot nas je vodila izpred vrtca na Polzeli. Po slabi uri hoje smo se ustavili pri Štokovih v Ločici, kjer so nas dobrosrčno sprejeli in nas pogostili s pecivom in sokom. Po prijetnem okrepčilu in klepetu smo se naprej odpravili do našega cilja. Prijetno utrujeni smo pomalicali malico iz nahrbtnika, nato pa se razgibali ob igri nogometa, košarke in odbojke. Tudi na  gugalnicah in plezalih so se otroci z veseljem poigrali ter se družili.  Ob 18.30 uri so po otroke prišli starši. Tako smo preživeli prijetno sredino popoldne v naravi ob hoji, igri in druženju.

Zapisala: Tanja Sadnik

POHOD NA SLAVNIK – PRIMORSKI TRIGLAV

Mladi planinci OŠ Polzela smo se tokrat podali na Slavnik. 29 se nas je z vodniki in mentorji v prijetnem in sončnem sobotnem jutru, 9. maja, odpeljalo svojemu naslednjemu planinskemu podvigu naproti.

Bili smo v pričakovanju, da bomo z vrha Slavnika zagledali morje in nismo se motili. Po uri in pol vožnje smo se ustavili na parkirišču blizu športnega igrišča v vasici Podgorje. Pomalicali smo. Ves čas pa nam je pogled uhajal na  gozdnato področje, skozi katerega se bomo morali povzpeti, da pridemo do cilja.

Cesta nas je za tem vodila skozi vas Podgorje. Mimo zadnjih hiš smo stopili na makadamsko cesto, ki se je začela zložno vzpenjati skozi gozd. Veje dreves so nas varovale pred močnimi sončnimi žarki. V tem času je podrastje gozda v bogatem razcvetu in ozaljšano s ptičjim petjem. Naše oči so se spočile ob pogledih na čudovite in razkošne cvetove irisov in odpirajočih se cvetov potonik. Z višino se gozd razredči in ne boste verjeli, pred nami je med travami cvetelo nešteto narcis, kot da smo na Golici. Na svoj razcvet pa se ta čas pripravljajo tudi šmarnice, ki jih je tu polno. Uživali smo ob bogastvu cvetja in zelenja in prav nikamor se nam ni mudilo.

Kaj kmalu smo vstopili v območje naravnega spomenika Slavnik. Z vmesnimi postanki za počitek, smo prispeli na zložna travnata področja in že zagledali vrh  Slavnika z oddajnikom ter Tumovo kočo na njem. Koča je dobila ime po dr. Henriku Tumi, ki je bil znan slovenski alpinist, planinski ideolog in botanik. Je prenovljena in prijetna. Pred njo je prostor za otroška igrala, ki so jih naši mladi planinci s pridom izkoristili za igro.Nastavljali smo se soncu in uživali v prekrasnem razgledu na morje in okoliške hribe.

Tudi pot, po kateri smo se vračali s Slavnika, je bila bogata z rastjem in cvetjem, ki je razvajalo naše čute vso krožno turo. Sestopili smo na severo – zahodni strani Slavnika v vas Skandanščino, kjer nas je čakal avtobus. Domov smo se vrnili bogatejši za spoznanje, da je bolj dragoceno uživanje v harmoniji barv cvetja in vonjav kot hiter vzpon na vrh.

Utrinki, ujeti v fotografski objektiv vam povedo več kot besede…

Od nas za vas Mentorica Marija Bastl

POROČILO S POHODA MLADIH PLANINCEV 1. RAZREDA IN VRTCA V SLATINE!

38 mladih planincev je z mentoricami in vodniki v sredo, 8. aprila, odšlo na krajši planinski pohod v Slatine. V prijetnem vzdušju in lepem vremenu so tri urice pohoda in igre hitro minile. Ob klepetu in igri s prijatelji ter malici iz nahrbtnika nam je bilo vsem zelo lepo. Pozno popoldne, ob 19. uri smo se vrnili na cilj, malce utrujeni, a polni lepih doživetij iz narave.

ZAPISALA: mentorica mladih planincev Tanja Sadnik

MLADI PLANINCI NA LUBELI

V soboto, 10. 1. 2015, smo se mladi planinci OŠ Polzela in POŠ Andraž odpravili na prvi pohod v letu 2015, na pohod v neznano.
Neznana lokacija je sedaj, ko to pišem, že znana. Lubela, vrh, visok 778 m, je bil naš tokratni cilj. Spada v Šentviško hribovje, v širše področje Graške gore, ki se vleče vse od Hude luknje do Spodnjega Slemena. Zdaj veste, da nas je pot vodila v Šaleško dolino, mimo škalskega jezera, ki je nastalo zaradi ugrezanja tal, kot posledica rudarjenja, do naselja Škale. Tu smo izstopili iz avtobusa, si oprtali nahrbtnike z vso potrebno opremo in odšli na krožno pot na Lubelo.
Sprehodili smo se po gozdu in gozdnih obronkih. Tam, kjer ni več snega, se že trudijo priti na plano bele glavice prvega znanilca pomladi, teloha. Pot se tu ponekod vije strmo navkreber, mimo skrbno obdelanih kmetijskih površin in ponudi prečudovit pogled na s soncem obsijane travnate površine razpotegnjenega naselja Škal.Na vrhu nas pričaka s soncem obsijan lovski dom s prekrasnim pogledom  na velenjsko kotlino, škalsko in velenjsko jezero ter Šoštanj s termoelektrarno.
Prijazna oskrbnika sta nas v prijetnem zavetju doma pogostila s toplim čajem in domačim kruhom. Član lovske družine Škale nam je predstavil delo in dejavnosti družine, ki je zelo aktivna pri ohranjanju ravnovesja v naravi in pri skrbi za divjad. Predstavil nam je lovske trofeje, ki so razstavljene v domu.
Po malici in urejanju planinskih dnevnikov, smo se poslovili od prijaznih domačinov in se podali v dolino. Okrog petnajste ure popoldan smo se vrnili na Polzelo.
Verjamem, da se boste mladi planinci radi spominjali pohoda na Lubelo in Škal tudi potem, da so na tem področju pri zemeljskih delih nekdanjega središča Škal našli okostje mastodonta, katerega ostanke si lahko ogledate v Muzeju Velenje na gradu. Če vas pot zanese v ta konec Šaleške doline, ne prezrite kupolna velenjskem jezeru. Do njih se pripeljete s pletno na električni pogon. V njih je prikazana zgodovina Škal s pomenljivim naslovom Zgodbe z dna jezera, kot spomin na dogajanje v zvezi z nekdanjim lepim krajem Škale, katerega del je za vedno potonil pod vodo zaradi udiranja tal po rudarjenju. Danes so Škale ena od najvitalnejših krajevnih skupnosti Mestne občine Velenje.

Nekaj utrinkov s pohoda vam razodevajo pričujoče fotografije, ki bodo spomin na pohod v neznano.

Mi pa se že oziramo v prihodnost. Zimovanje na Gori Oljki bo v mesecu februarju po zimskih počitnicah. Vabljeni, mladi planinci, da ste z nami. Mentorice in vodniki vam obljubljamo prijetno tridnevno druženje, ki bo zaradi vaše ustvarjalnosti, radovednosti in mladostne zagnanosti nepozabno.

Zapisala mentorica Marija Bastl

Mladi planinci OŠ Polzela v Halozah

Haloze – prijeten svet močno razgibanih goric, prijaznih in gostoljubnih ljudi, ki živijo v šestih občinah: Zavrč, Videm, Podlehnik, Majšperk, Žetale in Cirkulane, svet neokrnjene narave in mnogih turističnih zanimivosti, so bile cilj tokratnega pohoda 45 mladih planincev OŠ Polzela z mentoricami in vodniki. Pod gradom Borl se je začela naša haloška tura in se nadaljevala po gričkih, katerih pobočja so se na delu naše poti strmo spuščala v reko Dravo.
Mladi planinci so uživali v lepem vremenu, prijetnem naravnem okolju in medsebojnem druženju, kar pričajo fotografije in zapisi mladih planink: Sare, Robin, Lucije in Tine.

Mentorica Marija Bastl

Danes, 22. 11. 2014, sem doživela zelo lep dan, ki si ga bom še dolgo zapomnila. Planinci smo se z vodniki in mentoricami odpravili v občino Cirkulane – Haloze. Ko smo se zbrali, smo se z avtobusom odpeljali do gradu Borl. Vožnja je hitro minila, ker sem se s prijateljico Pio pogovarjala. Sledil je dolg pohod v hrib. Tam smo obiskali predsednico PD Cirkulane, ki nam je skuhala čaj. Okrepčali smo se in nadaljevali pot. Imeli smo čudovit razgled na velike vinograde. Tople sončne žarke smo lovili na jasi, kjer smo se igrali in malicali. Obiskali smo tudi Ptujski grad. Pošteno utrujeni smo se vrnili v avtobus in se polni dobre volje odpeljali na Polzelo. To je bil moj prvi pohod s planinci. Prišla sem domov in se počutila odlično, ker mi je uspelo. Hvaležna sem mentoricam, vodnikom in prijateljici Pii, da so mi danes pomagali.

Zapisala mlada planinka Sara Andročec, 3. c

Na pohodu sem se imela zelo v redu. Veliko časa smo hodili. Malicali in odpočili smo se na prostoru, kjer so bile klopce. Tam smo igrali veliki šah na prostem. Ogledali smo si tudi grad
Borl in Ptujski grad, kjer sem si kupila roza muco. Z avtobusom smo se odpeljali na Polzelo. Domov pa me je odpeljal očka.

Zapisala mlada planinka Robin Lokar Radkovič, 3. b

Na pohodu je bilo zelo lepo. Hodili smo dolgo časa, pa tudi ustavljali smo se. Mentorice so bile prijazne. Midve z Robin sva se družili. Dolgo smo se tudi vozili. Bili smo na dveh gradovih, na gradu Borl in Ptujskem gradu.

Zapisala mlada planinka Lucija Juhart, 3. b

V soboto, 22. 11., smo se planinci odpeljali v Cirkulane. Z avtobusom smo se vozili uro in pol. Ko smo se pripeljali do gradu, smo pomalicali. Potem smo se odpravili na pohod. Po planinski poti sta nas vodila lokalna vodnika PD Cirkulane. Hodili smo po gričih nad reko Dravo, kjer je bilo zelo strmo. Hodili smo dve uri. Pri eni hiši so nas pogostili s čajem. Potem smo nadaljevali pot nazaj do avtobusa. Odšli smo na grad Borl. Z avtobusom smo se odpeljali še do Ptujskega gradu. Lep je bil pogled z gradu na reko Dravo, jezero in staro mesto Ptuj. Nato smo se odpeljali domov. Na avtobusu smo se zabavali. Na Polzelo smo se pripeljali točno ob sedemnajsti uri.

Zapisala mlada planinka Tina Uratnik, 4. b

V soboto, 22. Novembra smo se planinci z avtobusom odpravili v Cirkulane. Sprehodili smo se po haloških hribih in se ustavili pri hiši, kjer smo malicali. Imeli smo čas za igranje. Ogledali smo si grad Borl in Ptujski grad.

Zapisala mlada planinka: Mia Arh, 2.b

 

 

Mladi planinci OŠ Polzele in POŠ Andraž na kmetiji Bajht

Sobotno jutro 18. Oktobra 2014, smo mladi planinci OŠ Polzela in POŠ Andraž izbrali za svoj drugi pohod. Šestinštirideset se nas je tega dne v dopoldanskem času s svojimi mentoricami in vodniki odpravilo na kmetijo Bajht.
Oblačno jutro smo drug drugemu bogatili s prijetnim druženjem v urici hoje do kmetije, kjer so nas pričakali gostoljubni člani družine Ožir.
Okrepčali smo se s toplim čajem, na mizi pa so že prijetno dišale vabljive kmečke dobrote, narejene s spretnimi rokami gospodinje Mojce.
Po krepki kmečki malici smo se lotili kmečkih opravil: luščenja, ličkanja koruze, trebljenja buč in luščenja fižola. Verjemite, delo nam je šlo dobro od rok.
Veliko nas je bilo, zato smo delo hitro opravili. Ostal nam je čas za igro v naravi, pri čemer sploh nismo pogrešali računalniških in televizijskih ekranov. Zadišalo je tudi po pečenem kostanju, ki smo si ga z užitkom privoščili.
Po prijetnem, predvsem pa koristno preživetem dopoldnevu na kmetiji Bajht, smo se zadovoljni in veseli okrog štirinajste ure popoldan vrnili k šoli, kjer so nas čakali starši.
Bogatejši za obilico prijetnih trenutkov, preživetih na kmetiji, kjer družinski člani znajo odprtih rok sprejeti vsakogar,tudi najmlajše, zanje pripraviti utrip vsakodnevnega kmečkega dela, ki je vse prej ,kot lahko, in s spoznanjem, da nič ne zraste na trgovinskih policah, stopamo v nov delovni teden.

Zapisali mentorici mladih planincev: Marija Bastl in Tanja Sadnik

Poročilo o taboru mladih planincev Soriška planina 2014

SMDO MO je že enaintridesetič organiziral tabor mladih planincev, PD Polzela pa se je tabora udeležilo petnajstič. Letos  se je tabora na Soriški planini, ki je trajal od 5. do 12. julija udeležilo kar 32 naših mladih planincev in deset planincev spremljevalcev. En teden smo bivali pod platneno streho in kljub slabšemu vremenu v celoti izpolnili program. Obhodili smo Ratitovec, se podali na okoliške hribe (Šavnik, Možic, Slatnik, Lajnar, Dravh, Kačji rob), se kopali v bazenu v Bohinjski Bistrici in si ogledali slap Savica. V sklopu planinske šole smo organizirali praktična in teoretična predavanja, izvedli smo planinsko orientacijo in uživali v dobri hrani kuhinjskega osebja. Razvedrili smo se z igrico skriti prijatelj, ob večerih pa smo zakurili planinski kres in ga popestrili z zabavnim programom. Ob deževnem vremenu pa smo za naše aktivnosti koristili planinsko kočo, zato bi se ob tej priložnosti oskrbniku Marjanu želeli zahvaliti za gostoljubnost.

Kar hitro je minil en teden bivanja, navezali smo nove prijateljske stike in si obljubili, da se prihodnje leto zopet udeležimo tabora, ki bo tokrat na Lokvah.

Zapisal: Zoran Štok

IMG_4170

MLADI PLANINCI OŠ POLZELA NA HOMU

Planinski dom na Homu je priljubljena planinska postojanka. Slovi po prijaznih oskrbnikih in lahkem dostopu iz več smeri.
V petek, 9. 5. 2014, je bil planinski dom na Homu cilj tudi nas, mladih planincev iz Polzele. Po končanih šolskih obveznostih, smo se okrog petnajstih popoldne z avtobusom odpeljali še enemu planinskemu podvigu naproti. V Matkah smo izstopili iz avtobusa, si nadeli nahrbtnike in zavili na pot, ki vodi  mimo turistične kmetije Potočnik na Hom. Vso pot nas je prijazno grelo sonce, hladile so nas nežne sapice spomladanskega vetriča. Občudovali smo ozelenelo naravo, okušali prve gozdne jagode in kmalu prispeli v gozd, ki nam je nudil zaščito pred močnimi sončnimi žarki.
Med potjo smo se večkrat ustavili, popili požirek vode in se odpočili. Po dobri uri hoda smo z našim Z- D – R – A- V- O, pozdravili oskrbnika doma.Okrepčali smo se z dobrotami iz nahrbtnikov in prijetno druženje pri domu nadaljevali tudi po poti v dolino. Na Polzelo smo se vrnili okrog devetnajstih.
Šolsko leto se počasi izteka, z njim pa tudi naša planinska potepanja.
14. 6. 2014 se bomo udeležili  dneva slovenskih planincev ob 120 – letnici prve planinske koče Slovenskega planinskega društva, ki bo v Bohinjski Bistrici. To bo naše zadnje planinsko srečanje v tem šolskem letu. Odštevamo že dneve do planinskega tabora, ki bo v mesecu juliju. Pohitite s prijavami.

Od nas za vas  mentorica: Marija Bastl

Planinci iz vrtca v SLATINE

Mladi planinci iz vrtca in prvega razreda smo se v sredo, 9.aprila 2014, udeležili pohoda v SLATINE. Bilo nas je veliko število, kar 64 otrok z mentoricami iz šole in vrtca. Vreme nam je bilo super naklonjeno in po treh urah druženja in hoje smo se varno vrnili nazaj domov in polni novih vtisov in prijetnega druženja v naravi.

Zapisala: Tanja Sadnik

MLADI PLANINCI POŠ ANDRAŽ IN OŠ POLZELA NA REŠKI KOČI

V petek, 21.3. 2014, smo mladi planinci, ljubitelji planin, dodali v svoj planinski seznam še eno planinsko postojanko. Na prav prijetno, toplo petkovo popoldne smo se povzpeli na Reško kočo. Iz Marije Reke do koče smo za hojo potrebovali dobro uro.
Pri planinskem domu smo iskali zavetje pred vetrom, ki je močno pihal. Toda to mladih planincev ni motilo. Ogledovali so okolico planinskega doma, se igrali, pojedli malico iz nahrbtnika, se razgledali po okoliškem hribovju in dodali žig v svoje planinske dnevnike.
Okrog sedemnajste ure popoldne smo se napotili v dolino. Časa je bilo dovolj, zato smo si za pot v dolino izbrali daljšo, uhojeno pot v Prebold. Na zadnjem delu poti so nam prav prišle svetilke, saj nas je po dveh urah hoje zajela tema. Navdušeni, polni energije in bogatejši za še eno usvojeno planinsko postojanko v naši bližini, smo se okoli devetnajste ure z avtobusom iz Prebolda vrnili na Polzelo.
Oziramo pa se že naprej. Pred nami sta še dva načrtovana pohoda in planinski tabor v juliju. Verjamem, da boste z nami.

Od nas za vas Mentorica: Marija Bastl

Zimovanje 2014

Od 14. do 16. februarja 2014 na Gori Oljki potekalo že tradicionalno zimovanje za mlade planince PD Polzela. Na zimovanje, na katerega smo se podali kar peš, nas je pospremila tudi ravnateljica OŠ Polzela gospa Bernardka Sopčič. Udeležilo se ga je kar 42 mladih planincev od prvega do sedmega razreda OŠ. Nad njimi pa nas je bdelo pet vodnikov in tri mentorice.
Vse tri dni nas je spremljalo lepo vreme, zato smo lahko izpeljali vse načrtovane aktivnosti planinske šole: spoznavali smo zavarovane rastline in živali, se naučili planinskih vozlov ter osnov orientacije, imeli predavanje o prvi pomoči in jo tudi praktično izvedli. Mladi planinci so se imeli priložnost seznaniti tudi z življenjem in treningom reševalnega psa.  Napisali smo himno zimovanja in pripravili orientacijsko tekmo.
Mlade planince smo želeli čim bolj vključiti v aktivno preživljanje prostega časa, zato so trije dnevi zelo hitro minili. V nedeljo popoldan smo se dobre volje in v pričakovanju naslednje planinske pustolovščine, podali proti domu.

Zapisal: Zoran Štok

 

MLADI PLANINCI OŠ POLZELA IN POŠ ANDRAŽ NA ZAJČEVI KOČI

Za zadnji planinski pohod v letošnjem koledarskem letu smo si mladi planinci izbrali Zajčevo kočo nad Taborom. To je planinska postojanka, ki je še nismo obiskali. Njena bližina, nenaporna planinska pot, ki vodi do nje, razmeroma prijetno vreme za pozno jesenski čas, so bili razlogi več za sobotni pohod.
Kot običajno, smo se tudi tokrat zbrali na parkirišču za šolo. 25 mladih planincev, nekateri so bili zadržani zaradi drugih sobotnih obveznosti, se je z mentorji in vodniki z avtobusom odpeljalo do vasi Loke pri Taboru.
Po dveh urah hoje, seveda z vmesnimi postanki za okrepčila iz planinskega nahrbtnika, sta nas pri koči prijazno sprejela oskrbnika. Posebej za nas sta kočo odprla in v prijetno toplem zavetju smo se ob peči pogreli in se odžejali s čajem, ki sta nam ga skuhala. Seveda ga ni bilo potrebno plačati, kar je danes v planinskih kočah prava redkost in smo zato še toliko bolj hvaležni zanj.
Zajčeva koča je res nekaj posebnega. Nekoč kmečko gospodarsko poslopje, ki so ga člani PD Tabor preuredili, je postalo  prijetno zatočišče za planince. Še posebej notranjost koče daje utrujenemu popotniku pridih domačnosti in topline. Mir, spokojnost narave in urejenost okolice z otroškim igriščem je kar vabila mladeplanince k igri.
Še bolj pa so se navduševali nad »čudeži« narave, ki je na tem koščku naše dežele poskrbela, da je bližnji hudourniški potoček postal prava razstava ledenih skulptur. Mogočno se za kočo dviga Krvavica, od koder je zavel rahel vetrič, nas pozdravil z nekaj snežinkami, kot opomin, da tu že diši po zimi.
Ostal nam je le še skupinski fotografski posnetek, slovo od prijaznih oskrbnikov in že nas je pot vodila nazaj v dolino. Krajšali smo si jo s hojo po mehkem terenu bukovega gozda, saj so drevesa že odvrgla vso listje, ki je kot jesenska preproga prekrilo planinsko pot v veselje mladih planincev.
Okrog pol druge ure popoldan smo se vrnili na Polzelo.

Planinski pogled pa že usmerjamo v zimovanje na Gori Oljki, ki se bo zgodilo v mesecu februarju. Verjamem, mladi planinci, da boste zraven.

MENTORJI IN VODNIKI VAM ŽELIMO VAREN KORAK V LETU 2014!

Zapisala: Mentorica Marija Bastl

 

Planinci iz vrtca v Šenek

21.10.2013 se je prvega jesenskega pohoda v Šenek, udeležilo 50. mladih planincev iz vrtca in 1.razreda OŠ.
Otroci so se ponosno podali z nahrbtniki  našemu jesenskemu pohodu naproti. Zoran jim je dal napotke varne hoje ter kako smo na pohodih oblečeni in obuti. V Šeneku so otroci z veseljem pojedli malico iz nahrbtnika in se posladkali. Nekaj časa je ostalo še za razne igre.
Prijetno razpoloženi in veselih obrazov smo se okrog pol sedme ure zvečer vrnili domov.

12.11.2013 pa se je 65 mladih planincev iz vrtca in 1. razreda udeležilo pohoda proti Založam. Otroci so se veselili malice iz nahrbtnika in se med potjo tudi okrepčali.  Bilo je prav posebno doživetje za otroke, saj se je hitro stemnilo tako, da smo pohod nadaljevali s svetilkami. Prijetno utrujeni smo se okrog 18. ure  vrnili domov.

Zapisala mentorica Tanja Sadnik

Mladi planinci OŠ Polzela in POŠ Andraž na Kumu

V soboto, 26.10. 2013, smo mladi planinci OŠ Polzela in POŠ Andraž osvojili 1220 m visok Kum v Posavskem hribovju. Kum je najvišji vrh Zasavja in Dolenjske, zato ga Zasavčani imenujejo tudi Zasavski Triglav, Dolenjci pa Dolenjski Triglav.
Začetek letošnjih jesenskih počitnic je bil za 43 mladih planincev, mentorje in vodnike planinsko aktiven. V jutru, ki je napovedovalo topel jesenski dan, smo se zbrali na parkirišču za šolo. Z avtobusom smo se odpeljali do vasi Dobovec nad Trbovljami, od koder smo se podali na uro in pol dolg pohod na vrh. Pot nas je pretežno vodila navkreber po travnikih in skozi  v škrlatno jesenske barve odet gozd. Spremljalo nas je šumenje vetra in tu in tam nam je pogled zastrla megla. Na vrhu se je razkadila in pred nami se je v vsej svoji veličini pojavil RTV oddajnik , poleg njega pa planinski dom, cerkvica sv. Neže in drugi objekti.
Privoščili smo si malico iz nahrbtnika, pregledali planinske dnevnike, dodali nov žig in poklepetali s prijatelji. Pred odhodom so mladi planinci sončno dopoldne izkoristili  tudi  za igro pri planinskem domu, kjer so postavljena igrala.
Okrog pol dveh popoldne smo se odpravili v dolino. Pri sestopu smo bili še posebej previdni  na strmejših delih, pokritih z listjem, pod katerim se je skrivalo kamenje. Dobra planinska obutev nam je prišla še kako prav. Drugi del poti je potekal po cesti, pokriti z odpadlim jesenskim listjem, ki je pod nogami prijetno šumelo. Okrog 15. ure smo se vrnili na Polzelo.
Prijetno utrujeni od poti, toda bogatejši še za en planinski podvig in s spoznanjem, da smo dobro izkoristili topel jesenski dan, smo se odpravili na zaslužene jesenske počitnice.

Zapisala mentorica mladih planincev Marija Bastl

Fotografije je ujel Tomaž.

 

Poročilo o 30. taboru mladih planincev v  Dovju

Mladi planinci iz PD Polzela in PD Zabukovica smo v dneh od 6. do 13. julija 2013 taborili v Dovju, v idilični vasici na Gorenjskem, s prekrasnim pogledom na Triglav. To je bil jubilejni, 30. tabor mladih planincev.
Pod platnenimi strehami je teden dni bivalo kar 76 mladih planincev, za katere je skrbelo veliko vodnikov, mentorjev, kuharjev in tehničnega osebja.
V taboru nam ni bilo dolgčas, čeprav smo bili odklopljeni od moderne tehnologije, svetlobo pa nam je dajalo le sonce. Poleg načrtovanih dejavnosti so mladi planinci preživljali prosti čas na različne načine.  Igrali so nogomet, odbojko, hodili s hoduljami, skakali po trampolinu, se  igrali družabne igre, veliko pa so tudi peli in se družili ob tabornem ognju.
V soboto, na dan prihoda, smo preizkusili, kako nam služijo naši pohodni čevlji, zato smo odšli do spomenika Jakobu Aljažu ter na pokopališče, kjer smo ugotovili, da je imel Jakob Aljaž ravno na tisti dan rojstni dan.
V nedeljo smo se podali na prvi pravi pohod. Odšli smo v dolino Vrata, do slapa Peričnik, najbolj vztrajni pa so odšli še do Vrtaške planine. Nazaj grede smo se ustavili še v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.
V ponedeljek smo ostali v taboru, saj so bile na vrsti različne delavnice: orientacija, planinska oprema, prva pomoč, šport, literarna delavnica, likovna delavnica, družabnost. Delavnice so potekale prek celega dne, mladi planinci pa so pridobili veliko novih spretnosti in znanja.
V torek je bila zopet na vrsti tura. Manjša skupina je odšla na zahtevnejšo turo, na Kepo, večina pa se je povzpela do planine Dovška rožca, nekateri pa še do Dovške Babe.
Sreda je ponavadi dan za obisk bazena in vsi mladi planinci nestrpno čakajo na ta dan. Odpeljali smo se do Jesenic in uživali v plavanju in skakanju v bazen s stolpa. Sledil je še obvezen obisk trgovine in tako je bil dan popoln. Po prihodu v tabor nas je obiskal Tone Fornezzi – Tof, ki je pri nas gostoval v okviru akcije Očistimo naše gore. Tof je postavil nekaj vprašanj vodstvu tabora in nekaterim mladim planincem,  ki so z navdušenjem sodelovali pri nastajanju prispevka. Prispevek bo objavljen na spletni strani Toneta Fornezzija http://www.toftop.si/ pod zavihkom  Očistimo gore.
V četrtek je bila na vrsti zadnja tura. Odpeljali smo se na Vršič, od koder se je ena skupina povzpela na Malo Mojstrovko, druga pa na Slemenovo špico. Nazaj grede pa smo se ustavili še v Planici in pri izviru Save Dolinke, Zelencih.
V petek smo imeli zopet aktivnosti v taboru. Dopoldne smo imeli tekmovanje iz planinske orientacije, popoldne pa so nas obiskali domačini iz Dovja, ki so nam predstavili Triglavske pravljice. Proti večeru nas je obiskala še Gorska reševalna služba in nam demonstrirala reševanje v gorah oz. oskrbo ponesrečenca. Zvečer pa nas je čakal še zaključni večer ob tabornem ognju. Mladi planinci so pripravili pevske in dramske točke, vrhunec večera pa so bile tri planinske poroke.
V soboto, na dan odhoda, pa je bil dan za pospravljanje, pakiranje in poslavljanje od prijateljev.

Tudi tokratni, jubilejni 30. tabor mladih planincev, je bil zelo uspešen. Izvedli smo vse načrtovane ture in dejavnosti, vseskozi nam je služilo vreme in poškropilo nas je le zvečer ali ponoči. Vsi mladi planinci so se vrnili domov brez poškodb in zdravi, verjamem pa, da tudi polni lepih vtisov, novih znanj in poznanstev. Med mladimi, pa tudi manj mladimi, so se spletle mnoge prijateljske vezi, ki dajejo slutiti, da se bomo videli tudi na naslednjem, 31. planinskem taboru.

Utrinke iz našega tabora pa si oglejte na spodnjih fotografijah.

Zapisala mentorica Irena Ramšak

 

Škratov planinski krožek v vrtcu Polzela  – pohod na Vinski vrh

Po programu Planinske urice v Škratovem vrtcu smo v sredo, 5.  junija organizirali pohod na Vinski vrh. Dobili smo se ob 16. uri pred vrtcem. Ker je bil zadnji pohod v tem šolskem letu, so se pohoda udeležili tudi starši.
Krenili smo iz vrtca čez središče Polzele, mimo Hamota in Maca po markirani Savinjski poti na Vinski vrh (448 m). Pohod je potekal v dokaj sončnem vremenu, vendar so se bližali deževni oblaki, zato smo si privoščili samo kratek počitku z malico in fotografiranjem ter žigosanjem planinskih dnevnikov, nato pa smo se odpravili nazaj proti Polzeli.
Na poti domov je začelo deževati, zato smo vedrili pod Hamotovim kozolcem Ta čas smo izkoristili za podelitev planinskih priznanj.
Kljub dežnim kapljicam smo preživeli prijeten dan in se dogovorili, da se po počitnicah spet kmalu dobimo na kakšnem pohodu.
Pohoda se je udeležilo 36 otrok in nekaj več staršev. Pohod je potekal pod skrbnim vodstvom dveh planinskih vodnikov in mentoric: Mojce, Tanje, Valerije in Simone.

Zapisal Zoran Štok

ZIMOVANJE  MLADIH PLANINCEV OŠ POLZELA IN POŠ ANDRAŽ

Že šesto leto zapored smo mladi planinci zimovali v planinskem domu na naši Gori Oljki. Za 4o mladih planincev so se zimske počitnice začele v petek popoldan 15. februarja, s pohodom na Goro Oljko, kamor so z mentorji in vodniki prispeli kmalu po osemnajsti uri zvečer. Zima je letos radodarna s snežnimi padavinami, zato je bilo pričakovanje zimovanja za otroke še toliko večje. V planinskem domu nas je prijazno sprejel oskrbnik Uroš, mi pa smo ga pozdravili z našim Z-D-R-A-V-O. Okrepčali smo se s toplim čajem. Po dobri večerji in namestitvi na pogradih je sledil spoznavni večer, ki je minil v prijetnem medsebojnem druženju.
Jutranje vstajanje smo popestrili s telovadbo in plesom. Planinsko znanje in veščine iz preteklih let smo nadgrajevali v planinski šoli pod vodstvom mentorjev in vodnikov. Pridobili smo si mnoga teoretična znanja iz planinske orientacije z zemljevidom in kompasom, vezanja vozlov, zaščitenega planinskega rastlinstva in živalstva. Vse to bomo s pridom uporabili na planinskih občinskih in državnih orientacijah. Pridobili smo znanja o pravilni pripravi in opremi za hojo v gore v vsakem letnem času ter ustvarjali v glasbeni in literarni ustvarjalnici. Tu so nastajali dnevniki planinskih spoznanj in himna letošnjega zimovanja. Prosti čas smo zapolnili z družabnimi igrami, petjem in pisanjem dnevnikov.
Sobotni popoldanski del smo preživeli v idilični zimski pokrajini Gore Oljke. Sprehodili smo se do bližnje kmetije Rogeljškovih in po krožni poti nazaj do planinskega doma. Pred domom so izpod spretnih rok mladih planincev nastajale snežne umetnine: igluji, svetilniki,Aljažev stolp,snežna obzidja, živalske podobe in še kaj. Morda mimoidoči vsega tega niso opazili,toda mi smo neizmerno uživali, pa četudi ni iz snega nastalo tisto,kar smo si želeli. Za vse nas se je to popoldne ustavil čas. Za nekaj ur smo odrasli in otroci pozabili na vso tehniko sodobnega časa, se potopili v belino zasnežene narave in izkoristili debelo snežno odejo za našo ustvarjalnost.
Vodnik Mirko nam je na zelo zanimiv način demonstriral tehniko iskanja ponesrečenca izpod snežnega plazu. Plazovna žolna, sonda in lopata so bili predmeti, ki jih je vsak želel prijeti in se z njimi preizkusiti v iskanju ponesrečenca. Kadar se planinec v zimskih razmerah poda v gore,mora imeti tovrstno opremo s sabo zato, da ga je lažje najti,če ga zasuje snežni plaz. Želimo si,da takšnih nesreč v gorah v zimskem času sploh ne bi bilo.
Prijetno utrujeni od dogajanja na snegu, smo si zvečer postregli s torto, ki smo jo spekli za šesti rojstni dan našega zimskega druženja na Gori Oljki. Ob tej priložnosti smo zapeli pesmi – himne, ki so izpod naših peres nastale v šestih letih in v katerih povzemamo dogajanja naših zimovanj. Večer je mineval v prijetnem druženju, branju pravljic,petju in plesu,manjkal ni niti pižama party.
Nedeljsko jutro se je začelo z jutranjo telovadbo in zajtrkom. Starejši planinci so se preizkusili v orientaciji v bližini planinskega doma, mlajši pa so prisluhnili zanimivemu predavanju našega vodnika Bernija. Planinski vodnik Berni Palir se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja z arheološkimi najdbami. Ponosni smo, da je tokrat svoje bogato znanje o rimskih arheoloških najdbah na polzelskih tleh delil z nami, mladimi planinci.
Po kosilu smo pospravili pograde, zložili prtljago, se pomerili v priložnostnem kvizu znanja in strnili vtise z zimovanja. Še fotografski posnetek, slovo od prijaznega oskrbnika in pričel se je pohod v dolino. Med potjo smo se ustavili na Uratnikovi domačiji  (po domače pri Tomažu), kjer so nas gostoljubno sprejeli in pogostili s čajem in domačim pecivom.
Okrog sedemnajstih smo prispeli na parkirišče za šolo, kjer so nas s ploskanjem pozdravili starši. Zapeli smo letošnjo himno zimovanja ( po zelo aktualni melodiji Modrijanov – Ti, ti, ti …) in odšli na zaslužene počitnice.
Dogajalo se je še več, vsega vam nismo razkrili. Verjamemo pa,da je vsak mladi planinec med številnimi dejavnostmi našel nekaj zase,za svojo dušo in nadgradil svoje znanje. S tem pa smo dosegli cilje in namen tokratnega zimovanja. Najbolj smo veseli, da smo se vsi varno in brez poškodb vrnili domov.
Zagotovo bo naše letošnje tridnevno planinsko druženje na Gori Oljki še en košček v mozaiku številnih druženj in prijateljstev, ki so se in se še bodo zvrstila.

Od nas za vas zapisala mentorica mladih planincev Marija Bastl

Oglejte si spodnje fotografije in videli boste kaj se je dogajalo na tih zasneženi dan, ko vse skrbi smo vrgli planinci stran…

Lep planinski pozdrav!

 

MLADI PLANINCI NA BOHORJU

Sobota, 24. novembra je bila kot nalašč za pobeg v jesensko naravo. Vremenska napoved z meglo in z nekaj sončnimi žarki v popoldanskem času nas, mlade planince, ni odvrnila od zadnjega načrtovanega pohoda v letošnjem šolskem letu. Tokrat smo se  mladi planinci (33 nas je bilo) OŠ Polzela, POŠ Andraž z mentoricami in vodniki odpravili na Bohor, pogorje v Posavskem hribovju. Z avtobusom smo se odpeljali do Jelenc, kjer smo začeli svoj vzpon na vrh, ki je z vmesnimi postanki za okrepčilo, trajal dve uri.
Pot se je vila navkreber, pod nogami je šumelo jesensko listje. Tu in tam so nas toplo pobožali skozi meglo pronicajoči sončni žarki. V planinskem domu smo se okrepčali, naklepetali in dodali nov žig v planinski dnevnik . Okrog dveh popoldan smo se odpravili nazaj v dolino.
Tu se je za nas šele začela prava planinska pustolovščina. Doživeli smo pravi pravcati »adrenalinski park« . Nedavno deževje in veter sta na del poti z Bohorja v dolino podrla drevesa, ki so s svojimi olistanimi krošnjami skoraj onemogočala prehod. Toda mi smo pogumno premagovali naravne ovire. Prestopali smo debla dreves, se pod njimi plazili in seveda uživali. Manj bodo uživali gozdarji in okoliški kmetje, ko bodo čistili gozd in spravljali les v dolino.
Po uri in pol hoda smo zasedli svoja mesta v avtobusu in se z enourno zamudo odpeljali proti Polzeli. Prijetno utrujene in nasmejane otroke so na parkirišču za šolo prevzeli starši.
Pozno jesenska narava, druženje s prijatelji in zavest, da smo nekaj naredili za svoje zdravje so razlogi, zaradi katerih je vredno zapustiti toplo domače ognjišče in oditi na jesenski pohod.
V prazničnih dneh, ko se ne bomo družili na naših skupnih pohodih, pa se, dragi mladi planinci, podajte v naravo s svojimi starši.
Naše naslednje planinsko druženje bo zimovanje na GORI OLJKI. Verjamemo, da boste z nami!
Ujemite sonce v dlani, nasmeh z lic vam naj žari in varno na poteh vse dni.
Vam in vsem vašim pa v prihajajočem letu želimo vse dobro: Zoran, Jožica, Berni, Romana, Jožica, Mirko, Martina, Tanja, Mija in Irena.

Od nas za vas mentorica Mija Bastl

Planinec sem, nahrbtnik oprtam, v planine grem. Se tu in tam odpočijem, vodo popijem, malico pojem, svoja lička nastavim, da bistro fotografovo oko ujelo me v svoj objektiv bo.

MLADI PLANINCI OŠ POLZELA NA SREČANJU MLADIH PLANINCEV SAVINJSKE REGIJE NA BRNICI

Prvi letošnji planinski pohod smo mladi planinci OŠ Polzela združili z interesno dejavnostjo Zdrav življenjski slog , ki je namenjen aktivnemu preživljanju prostega časa, in se odpravili na srečanje mladih planincev savinjske regije na Brnico.
35 mladih planincev se je v soboto, 6. oktobra 2012,  z mentorji in vodniki odpeljalo z avtobusom do Liboj, kjer smo se srečali s planinci iz sosednjih društev.
Prijetna planinska pot, sončno jesensko vreme in barvitost gozda so bili prijetni sopotniki po poti, ki se je vila navkreber. Bistri pogled mladega planinca na rob planinske steze je ujel majhnega jurčka, ki se je kmalu znašel v njegovih rokah, še eden pa v rokah vodnika. Veselo razpoloženi smo prispeli na vrh 457 m visoke Brnice, s katere nas je očaral prečudovit pogled na mesto Celje.
Kmalu smo si med številnimi planinci našli prostor, da smo iz nahrbtnikov lahko pojedli dobrote, ki smo jih prinesli s sabo. Žejo smo si gasili z zelo dobrim čajem, ki so nam ga pripravili prijazni gostitelji planinskega doma na Brnici.
Z  nestrpnostjo so mladi planinci pričakovali meddruštvene šaljive igre, v katerih so sodelovale tri naše skupine. Priborile so si tretje mesto in s tem sladko nagrado. Dnevnike smo obogatili z žigom, pospravili za sabo in se v veselem razpoloženju varno vrnili v dolino. Med vožnjo proti Polzeli smo si krajšali čas s kvizom, kjer so naši mladi planinci pokazali veliko znanja o varni hoji v gore.
Prepričana sem, da bo planinsko srečanje vsem ostalo v prijetnem spominu, še posebej  drugošolcem, ki so se nam pridružili v tem šolskem letu. Naša planinska družina postaja vse večje. In prav je tako.
Pogrešali smo mlade planince iz Andraža, ki zaradi prijetnega dogodka na šoli ta dan niso mogli z nami. Veselimo se že naslednjega pohoda, ko bomo skupaj z njimi osvojili Bohor.

Od nas za vas mentorica Marija Bastl

PLANINSKI TABOR PODVOLOVLJEK 2012

29. planinski tabor je za nami. 21 mladih planincev iz OŠ Polzela in POŠ  Andraž je skupaj z mladimi planinci iz Griž in Zabukovice preživelo aktiven in družaben teden v  sotočju Lučke Bele in Lučnice v Podvolovljeku.
59. mladih planincev iz PD Polzela in PD Zabukovica je s svojimi mentorji, vodniki in kuhinjskim osebjem sobivalo v neokrnjeni naravi pod šotorskimi platni od 30. 6. do 7.7. 2012.
Jutranje vstajanje ob spremljavi harmonike, telovadba, bogati obroki hrane obogatene z domačim kruhom in mlekom z bližnje kmetije, piknik, delavnice, razne igre, nogomet, odbojka, plavanje v bazenu v Kamniku, ocenjevanje šotorov, dežurstva, z obveznim pomivanjem posode in malce mokrega tuša z ledeno vodo; vse planinske ture je delček vsega, kar smo doživeli in preživeli. Vse bo za vedno, kot lepo in nepozabno doživetje, zapisano v naših srcih.
Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo izvedli vse načrtovane planinske ture. Sonce je močno pripekalo in ob mrzli Lučnici smo se hladili. Najbolj pogumni so v njej tudi zaplavali.
Hodili po težjih in malo lažjih poteh Savinjskih planin. Kar najbolj šteje pa je, da smo se z vseh vrnili zdravi in brez poškodb.
Osvojili smo Veliko planino, Rogatec, Lepenatko, Ojstrico in Korošico. Ogledali smo si slap Rep. Vmes pa so vsak dan potekale športne aktivnosti, družabne in socialne igre, razne delavnice za razvijanje ročnih spretnosti. Družili smo se ob tabornem ognju, ob katerem je bilo vsak večer zelo veselo. V enem od večerov se nam je pridružil glasbenik – kitarist iz Šempetra. Ob njegovi kitarski spremljavi je pesem še dolgo v noč zvenela in odmevala med Podvolovlješkimi planinami.
Z nami so se družili tudi gasilci iz Luč, ki so nam prikazali nekaj gasilskih veščin in uporabnost stare gasilske opreme. Mi pa smo z veseljem preizkušali moč vodnih curkov. Obiskala nas je tudi naša ravnateljica z možem in nam vsem namenila nekaj spodbudnih besed.
Prisluhnili smo gozdarju, ki je z duhovitimi anekdotami in resničnimi dogodki iz njegovega službovanja na tem območju popestril svoje pripovedovanje. Med drugim nam je slikovito opisal bližnje srečanje s kačo in sledi, ki so vodile do velikana med živalmi, medveda.
V planinskem taboru so se spletla mnoga nova prijateljstva, ostali bodo spomini. Spoznali smo smisel, pomen in prednosti  bivanja v naravi, hoje v planine, na katero se vedno odpravljamo pripravljeni in z ustrezno obutvijo. Prepričali smo se, kako pomembno je slediti drug drugemu v gorah in si pomagati. Vse to bomo skušali v našem vsakdanjem življenju uresničevati. Razvijali smo medgeneracijsko sodelovanje in nikakor ni bilo časa za dolgčas. Ni bilo elektrike,televizije in ostale tehnike, brez katere se zdi, da ne zmoremo. Mi smo ta teden dokazali, da zmoremo.
Vsem udeležencem, otrokom in vodstvu želim varen korak, obilo sprostitve in veselja, kjerkoli vas bo čez poletje vodila pot.
In nasvidenje na 30. planinskem taboru prihodnje leto.

Planinski pozdrav vsem in še posebej tistim, ki ste omogočili, da so otroci lahko teden dni brezskrbno uživali, se veselili in odkrivali zanimivosti in skrivnosti našega prelepega planinskega sveta Zgornje Savinjske doline.

Zapisala mentorica: Marija Bastl

Ves naš trud in skrb za varnost otrok sta poplačana z veseljem v otroških očeh, smehom in brezskrbnostjo. Vse to in še več opazite, če si dobro ogledate fotografije, ki so jih v svoj fotografski objektiv ujele spretne roke naših fotografov…

MLADI PLANINCI NA SLEMENU

30. marca 2012 smo se mladi planinci z mentoricami in vodniki PD Polzela odpravili na pohod na Sleme.
Bližina planinske postojanke nam je dopuščala, da smo tokrat  za pohod izkoristili prijetno petkovo popoldne.  Z avtobusom smo se ob 15. odpeljali do bolnišnice v Topolšici, od koder smo ob 15.45  po prisojni poti začeli vzpon na kraško planoto Lom.
Planota nam je nudila prekrasen pogled na Šaleško dolino in okoliško hribovje. Planinska pot nas je vodila navkreber mimo večjih kmetij, kot sta Vodovnik in Žlebnik. Po dveh urah zmerne hoje smo se ustavili prav pri slednji.
Dvorišče Žlebnikove kmetije krasi mogočna lipa. Tu stoji tudi spominsko obeležje, ki je posvečeno mlademu pesniku Karlu Destovniku- Kajuhu, ki je tu v drugi svetovni vojni padel pod sovražnikovimi streli star komaj 22 let. Počitek smo izkoristili za klepet z domačini in za malico iz nahrbtnika.
Od  kmetije Žlebnik se planinska pot vije skozi gozd, mimo kmetije Orel. Vse okrog nas je dišalo po pomladi. Naši pogledi so se ustavljali na rumenih trobenticah, nežnih vijolicah in na brstečih vejah dreves, ki so se nežno pozibavale v vetru.
Okrog 19. ure smo prispeli do planinske postojanke, Andrejevega doma na Slemenu, na višini 1086m. Izostreno oko lahko od tu opazi našo Goro Oljko, pa Posavsko hribovje s Kumom, Bele vode, Uršljo goro in še…V toplem zavetju doma smo se dobro odpočili, naše dnevnike obogatili z novim planinskim žigom, poklepetali in se okrog 19. 30. ure z avtobusom odpeljali na Polzelo.

Z mislimi smo že pri zadnjem planinskem pohodu v letošnjem letu. Ker nam je ponagajalo vreme, se bomo na Slivnico odpravili  v soboto, 5. maja. Verjamemo, da boste zraven.

Ne pozabite na  PLANINSKI TABOR!
No, to pa je že naslednja planinska zgodba, ki se bo odvijala  konec junija v začetku julija v Podvolovljeku. Rezervirajte si čas tudi za to nepozabno enotedensko  planinsko bivanje pod platneno streho šotorov, ne bo vam žal.

Planinski pozdrav vsem!
Zapisala mentorica Marija Bastl

Zimovali smo

10., 11. in 12.  februarja smo mladi planinci  OŠ POLZELA IN POŠ ANDRAŽ zimovali na Gori Oljki. Kljub nič kaj obetavni vremenski napovedi, smo mladi planinci, 34 nas je bilo, z vodniki in mentorji vzeli pot pod noge in se v petek popoldne peš napotili na našo Goro Oljko.
Prav posebno doživetje je bila za nas hoja po zasneženem gozdu. Vso pot je rahlo naletaval sneg, kar je dajalo še večjo čarobnost že tako pravljično zasneženi zimski pokrajini. Ugotavljali smo, da se dogaja prekrasna zimska pravljica komaj streljaj od naših bivališč, ki je mnogi niti ne opazijo, ker gledajo skozi okna z nosovi pritisnjenimi ob steklo, boječ se, da se ne bi prehladili, če bi stopili vanjo.
Mladi planinci smo stopili vanjo in po treh urah hoda, ko se je že dodobra znočilo,  osvojili vrh Gore Oljke. Kot se za planince spodobi, je iz naših grl zadonel glasen pozdrav Z- D – R – A- V-O , namenjen prijaznim oskrbnikom, ki so nas pričakali s toplim čajem in nasmehom na obrazih.  Sledilo je urejanje spalnih prostorov, večerja in spoznavni večer.
Sobotno jutranje vstajanje smo popestrili z glasbo in telovadbo. Ta dan je zunaj ves dan pihalo in snežilo, zato smo v toplem zavetju planinskega doma nabirali planinsko znanje in veščine v petih delavnicah. Učili smo se vezati planinske vozle, se orientirali s pomočjo zemljevida in kompasa. V knjigah smo iskali podatke o planinskih cveticah in živalih, ki jih najpogosteje dobimo v obliki vprašanj na planinskih občinskih in državnih orientacijah. Pridobili smo si nova znanja o pravilni opremi za hojo v gore. V ustvarjalnici so nastali dnevniki našega dela in himna zimovanja, ki je letos »rapersko« obarvana.
Znanje, ki smo ga pridobili v delavnicah, smo s pomočjo plakatov predstavili drug drugemu na skupnem popoldanskem druženju.
Sledil je prosti čas z družabnimi igrami, lutkovno igrico in male sive celice za bistre planinske glavice. Večer nam  je popestrila  mentorica gospa Irena Ramšak s svojim zanimivim potopisnim predavanjem o Maroku, ki ga je obiskala v lanskem letu.
V nedeljo zjutraj smo po jutranji telovadbi in zajtrku pospravili pograde in svojo prtljago ter preizkusili svoje znanje s kvizom .
Zunaj je še vedno snežilo, zato smo v dveh skupinah v bližini planinskega doma izvedli krajši orientacijski pohod in se seznanili z reševanjem ponesrečenca izpod snega.
Prav posebej zanimivo je bilo iskanje ponesrečenca izpod snežnega plazu s plazovno žolno, ki sta nam ga nazorno demonstrirala vodnika Mirko in Berni. Mladi planinci smo se v iskanju tudi sami preizkusili. Pri tem smo uporabili sondo, plazovno žolno in lopato.
Ugotovili smo, da to ni najbolj lahko delo, še posebej, če ponesrečenec pri sebi nima ustrezne planinske opreme. Zaželeli smo si, da nam nikoli ne bi bilo potrebno uporabiti tovrstne opreme. Prav pa je, da jo imamo pri sebi, kadar se v zimskih vremenskih razmerah odpravljamo v planine.
Po kosilu nam je ostalo le še slovo od prijaznih oskrbnikov planinskega doma na Gori Oljki, skupinski fotografski posnetek za spomin in pot v dolino. Po dveh urah in pol smo prispeli na parkirišče za šolo, kjer so nas pričakali starši. Z bučnim ploskanjem so pozdravili našo srečno vrnitev in »rapersko« himno, v kateri smo na kratko predstavili dogajanje na zimovanju.
Veseli smo, da je letošnje zimovanje minilo varno in brez poškodb. Verjamemo, da je med številnimi dejavnostmi, ki so se zvrstile v treh dneh, vsak našel nekaj zase. Zagotovo pa je lahko vsak mladi planinec, udeleženec zimovanja, nadgradil svoje planinsko znanje, sklenili nova prijateljstva in s hojo poskrbel za svoje zdravje. Delček dogajanja na zimovanju si boste lahko ogledali tudi na priložnostni razstavi na šoli.

Od nas za vas Mentorica mladih planincev Marija Bastl

Več, kot besede, povedo fotografije. Oglejte si jih, mogoče vas kdaj zamika hoja po zasneženi pokrajini na tih sneženi dan…
In, če vas, ne odlašajte, pojdite, ne iščite izgovorov…

Mladi planinci  PD Polzela – OŠ Polzela in POŠ Andraž na Kopitniku

V hladnem in sončnem sobotnem jutru, 26. listopada, se je 25 mladih planincev z mentorji in vodniki odpeljalo z avtobusom do Rimskih Toplic.
Naš tokratni cilj pohoda je bil Kopitnik, 914 m visok vrh  nad Rimskimi Toplicami.
Ves čas dvournega vzpona na vrh smo čutili spremenljivost jesenskega vremena. Pusta turobnost gozda si je v določenih delih podajala roko z ivjem na drevesih, kar je dajalo še poseben čar lepoti jesenske narave. Tu in tam pa je le dopuščala prodreti sončnim žarkom skozi pobeljene krošnje dreves. Pod nogami je šumelo jesensko listje in zakrivalo jesenske plodove, ki jih neumorni gozdni prebivalci hitijo pobirati, da si pripravijo zimsko zalogo hrane.
Občudovali smo vso to lepoto igre narave in proti vrhu so posamezne travnate zaplate dale slutiti, da se tu ponudi zgodnjemu jutranjemu obiskovalcu gora prekrasen pogled na tod živečo divjad.
Koča na Kopitniku je bila obsijana s soncem in nas vabila, da sedemo in si privoščimo malico iz nahrbtnikov, ki nam je prav teknila. Okrepčali smo se s toplim čajem, poklepetali s prijatelji in se poigrali na igralih.
Nato pa smo se odpravili nazaj v dolino. Okrog petnajste ure smo se prijetno utrujeni vrnili na Polzelo s spoznanjem, da smo dobro izkoristili še en prekrasen jesenski dan.
Naši planinski dnevniki so bogatejši še za en planinski žig.
Je tudi vas zamikalo, da ste naslednjič z nami? Potrebno je imeti voljo in storiti nekaj koristnega za svoje telo. To je hoja v prelep planinski svet.
Pozdrav vsem planincem in tistim, ki to še boste.
Vsem želimo varen korak v letu, ki prihaja. Ponovno pa se srečamo v mesecu februarju na tridnevnem zimovanju na naši GORI OLJKI.
Planinski pozdrav vam pošiljamo mentorice in vodniki : Mija, Tanja, Irena, Zoran, Berni in Jožica.

Zapisala  mentorica  Mija Bastl

Uživajte ob pogledu na zadovoljne obraze mladih planincev in pristnost naravnih lepot, ki jih je našim vrlim fotografom uspelo ujeti v objektiv.

 

Mladi planinci OŠ Polzele in POŠ Andraž na kmetiji Bajht

Sobotno jutro 22. oktobra smo mladi planinci OŠ Polzela in POŠ Andraž izbrali za svoj drugi pohod. Trideset se nas je tega dne v dopoldanskem času s svojimi mentoricami in vodniki odpravilo na kmetijo Bajht.
Turobno jutro smo drug drugemu bogatili s prijetnim druženjem v urici hoje do kmetije, kjer so nas pričakali gostoljubni člani družine Ožir.
Okrepčali smo se s toplim čajem, na mizi pa so že prijetno dišale vabljive kmečke dobrote, narejene s spretnimi rokami gospodinje Mojce.
Po krepki kmečki malici smo se lotili kmečkih opravil: luščenja, ličkanja koruze, trebljenja buč in luščenja fižola. Verjemite, delo nam je šlo dobro od rok.
Veliko nas je bilo, zato smo delo hitro opravili. Ostal nam je čas za igro v naravi, pri čemer sploh nismo pogrešali računalniških in televizijskih ekranov. Zadišalo je tudi po pečenem kostanju, ki smo si ga z užitkom privoščili.
Po prijetnem, predvsem pa koristno preživetem dopoldnevu na kmetiji Bajht, smo se zadovoljni in veseli okrog štirinajste ure popoldan vrnili k šoli, kjer so nas čakali starši.
Bogatejši za obilico prijetnih trenutkov, preživetih na kmetiji, kjer družinski člani znajo odprtih rok sprejeti vsakogar, tudi najmlajše, zanje pripraviti utrip vsakodnevnega kmečkega dela, ki je vse prej kot lahko in s spoznanjem, da nič ne zraste na trgovinskih policah, stopamo v nov delovni teden.

Zapisala  mentorica  Mija Bastl