Poročila iz izletov

Po Vertovčevih poteh

Naši planinci se vsako leto udeležimo tradicionalnega pohoda po poteh Matije Vertovca. Letos je bil to že sedemnajsti po vrsti. Po Vertovčevih poteh je tematska pohodna pot skozi vasi zgornje Vipavske doline, kjer je delal in živel Matija Vertovec, duhovnik, poljudnoznanstveni pisec, rojak in učitelj vipavskih vinogradnikov. Organiziran pohod poteka vsako leto, prvo nedeljo po martinovi nedelji, z izhodiščem pri hrastu pred vasjo Ustje. Krožna pot traja približno pet ur, odvisno seveda od postankov v posameznih kleteh, ki so v ta namen še posebej gostoljubne. Iz Polzele se je pohoda udeležilo 9 pohodnikov, ki smo se z lepimi vtisi vrnili domov ob 18.uri. Vabljeni, da se nam prihodnje leto pridružite.

Pohod je vodil Berni Palir, poročilo zapisal Sandi Mlakar

Po poteh Brežiške čete

Letos se je naše društvo prvič udeležilo tradicionalne športno-rekreativne prireditve organizirane ob prazniku Občine Brežice v spomin na delovanje Brežiške čete, ki je bila ustanovljena 28. 10. 1941. Že od vsega začetka je bila vodilna misel snovalcev pohoda ta, da je ohranjanje spominov na pomembne dogodke iz naše zgodovine lahko tudi športno obarvano. Tako se je rodila prireditev z nazivom »Pohod po poteh Brežiške čete«, ki se že 40 let tradicionalno izvaja v spomin na delovanje Brežiške čete in v počastitev občinskega praznika. Skozi vsa ta leta je pohod doživljal manjše spremembe, ki jih narekuje tempo življenja, vseskozi pa so se ohranile osnovne značilnosti, ki bodo dajale tudi letošnjemu druženju poseben pečat: to je trenutek tišine ob spominskem obeležju, to je planinski pohod po delu poti, ki so jo je pred 76. leti utirali borci naše partizanske čete, in nenazadnje je to ura ali dve druženja s starimi in novimi prijatelji v tem prijaznem kraju. Trinajst udeležencev našega društva in kuža Japi smo se vrnili domov z lepimi spomini.

Pohod je vodil Berni Palir, poročilo zapisal Sandi Mlakar

Pohod mladih planincev na Menino planino

Sončna oktobrska sobota je zvabila mlade planince in mentorici iz OŠ Polzela na prvi pohod v tem šolskem letu.
Skupaj z vodniki PD Polzela, smo se podali na Menino planino.
S hojo smo pričeli v Gornjem Gradu, kamor nas je pripeljal avtobus.
Že po nekaj minutah se je pot pričela strmo dvigati. Vijugala je med škrlatno obarvanimi bukvami, listje, ki je že padlo z njih, pa je šumelo pod nogami. Jesenski žarki sonca so se prebijali skozi vejevje in obarvane liste. Bilo je zares lepo. Po urici hoje, smo si privoščili daljši počitek in se okrepčali z malico iz nahrbtnika, da smo imeli energijo za ponovne strme podvige. Med potjo smo večkrat počili, se odžejali in opazovali igro jesenske svetlobe. Prispeli smo na planoto in odprl se nam je nepozaben razgled na Kamniško – Savinjske Alpe. Končno smo prišli do koče na Menini. Učenci so zagledali igrala, prostor za nogomet in se razveselili klopic pred kočo. Na strmino, ki nas je vseskozi spremljala, so pozabili, tudi utrujeni niso bili več in se kmalu pričeli igrati. Mentorici pa sva med tem urejali planinske dnevnike. Kasneje se nas je nekaj podalo do oddajnika in do lesene kapelice. Tam smo pozvonili in si nekaj zaželeli. Napočil čas odhoda in posloviti smo se morali od krasnega razgleda, ki objema Menino planino, od nogometa in igral. Na Polzelo smo prispeli prijetno utrujeni od strme poti in od objema jesenskih sončnih žarkov.

Zapisala Martina Ograjenšek

V soboto, 14.10.2017 smo se mladi planinci odpravili na planinski pohod na Menino planino. Pripeljali smo se do Gornjega Grada in kmalu krenili na pot. Pogovarjala sem se s svojo prijateljico Sofio, ki sva skupaj hodili že več let na planince. Čakal nas je strm vzpon, katerega smo premagovali celo uro. Posedli smo se na skale v bližini in malicali. Sedela sem poleg Sofie in Nika, kjer smo si skupaj naredili lep prostorček. Potem smo hodili še dobri dve uri in prišli do čudovitega razgleda, ki je bil tako lep, da ga že od kar sem planinka nisem videla. Hodili smo še kakšne pol ure in prispeli smo na cilj. Na vrhu Menine planine je res lepo urejena koča, v kateri je tudi moj ati prespal, pa ta igrala in klopi, vse tako kot da so ravnokar prenovili. Na srečo nas je na vrhu čakal naš kul zeleni avtobus, ki nam je skrajšal za vsaj dve uri hoje. Z izletom sem zelo zadovoljna in lahko verjamete, da me je izlet tako izmučil, da sem še dva dni po izletu čutila muskifiber.

Napisala učenka 4.a, Nuša Bohak

Balkansko prvenstvo v orientaciji 2017

Od 6.do 8.oktobra 2017 je v Srbiji potekalo balkansko prvenstvo v orientaciji imenovano BALKAN CHAMPIONSHIP IN MOUTAINEERING ORIENTATION BMUMOC 2017. Udeležile so se ga lahko vse ekipe, ki so na državnem prvenstvu dosegle prva tri mesta v posamezni kategoriji. Tekma je potekala v srbskem centru za orientacijska tekmovanja na planoti Rajac. Vreme je bilo za orientacijo zelo neugodno predvsem zaradi goste megle in dežja. Domačini so bili v veliki prednosti zaradi poznavanja terena in so zmagali v vseh kategorijah razen v kategoriji Juniorji v kateri so slavili naši mladinci iz planinskega društva Polzela Anej Sadnik,Miha Drame Benjamin Kopše. V ekipi sta bila še Lenart Marjan in Davor Sušnik iz planinskega društva Vransko. Veterani nismo obranili lanskega prvega mesta in smo bili šele sedmi. Skupno je bila Slovenija tretja.
Ob prihodu avtobusa na Vransko nas je burno pozdravila skupina sorodnikov in prijateljev za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Zapisal Mirko Jegrišnik

Tabor mladih planincev Jezersko 2017

Planinsko društvo Polzela pri taborjenju mladih planincev že vrsto let sodeluje s PD Zabukovica in letos je minilo že 18. leto zapored, kar skupaj bivamo pod platneno streho.

V planinski tabor na Jezersko smo se odpravili od 1. do 8. 7. 2017. Iz našega društva se je taborjenja udeležilo 28 otrok, 8 mladincev in 9 odraslih.

Kot vsako leto, smo tudi letos imeli veliko raznovrstnih aktivnosti in mladim planincem ni bilo nikoli dolgčas. Vreme je bilo do nas zelo prizanesljivo, zato smo lahko uresničili vse načrtovane dejavnosti: ogledali smo si Zgornje Jezersko in njegove naravne in kulturne znamenitosti, se povzpeli na Goli vrh, Virnikov Grintovec, Češko kočo, najbolj vzdržljivi tudi na Grintovec, spoznavali teoretične in praktične vsebine iz planinske šole, tekmovali v orientaciji, spoznali delovanje gorske reševalne službe, obiskali so nas jezerski gasilci, vsak dan pa smo se družili tudi ob različnih športnih in družabnih igrah. Tako otroci kot odrasli pa smo pridno beležili dogajanje, saj bomo izdali bilten tabora.

Teden dni je ob druženju hitro minilo, zato že komaj čakamo na naslednji planinski tabor, ki bo po desetih letih spet v Podpeci.

Pa še utrinek iz zapisa naše udeleženke Urške Turnšek:
V torek, 4. 7. 2017, smo se zbudili zelo zgodaj, zato smo bili še zaspani. A dan nas je klical na pohod, pripravljali smo se namreč na vzpon na Virnikov Grintovec. Pot nanj je bila precej strma. Vrh je bil gol, zato je bil lep razgled. Uživali smo na soncu in v dobri družbi. Ko smo se najedli in odpočili, smo odšli nazaj v dolino. Pot je bila kar zahtevna. Ko smo prišli do tabora, smo bili zelo utrujeni, zelo pa nas je razveselilo dobro kosilo našega kuharja Danija. Po kosilu smo imeli prosto, kar pa smo izkoristili za igranje odbojke. Zvečer smo imeli zabavni večer ob ognju, nato pa smo odšli spat.

Zapisala Irena Ramšak in Mirko Jegrišnik

Bilten 2017

Vzpon na Triglav

Soboto in nedeljo 5.in 6.avgusta 2017 smo planinci Polzele odšli na Triglav. Šli smo po načrtovani poti s planine Blato do koče na Doliču, drug dan pa na vrh in se spustili v dolino Zadnjica. Na vrh nas je šlo štirinajst, dva se za vzpon nista odločila. Spremljalo nas je lepo vreme, zmerne temperature in ravno toliko oblakov, da je bila pot prijetna. Ker smo hodili po manj obremenjenih poteh, smo poleg ostalega cvetja videli veliko planik, videli pa smo tudi svizca, kozoroge in gada. S poti smo imeli čudovite razglede po bohinjskih gorah in gorah v okolici. Preživeli smo dva čudovita dneva, ki nam bosta ostala še dolgo v spominu.

Zapisal Mirko Jegrišnik

Vzpon na Jalovec

V soboto 22. julija smo se iz Tamarja povzpeli na Jalovec. Zaradi manjšega števila udeležencev (5) smo se do Planice pripeljali z osebnim avtom. Že v četrtek smo se zbrali in ugotovili, da smo vsi dobro pripravljeni in lahko vzpon in sestop opravimo v enem dnevu.

Na Jalovec smo šli preko Kotovega sedla, sestopili pa smo na južno stran, šli preko Goličice in se spustili preko Jalovške škrbine v Tamar. Pot je bila naporna in zahtevna in je za večino udeležencev lepa izkušnja. Vsi smo bili opremljeni s čeladami, plezalnimi pasovi in samovarovalnimi kompleti, kar so nekateri uporabljali prvič. Pot smo opravili v 12 urah, kar je hitreje, kot je markirano. Preživeli smo lep dan v čudoviti naravi in dobri družbi.

Zapisal Mirko Jegrišnik

Gorski tek na Goro Oljko – ZORANOV POKAL

Letošnji že 13. Gorski tek na Goro Oljko je bil še posebej zaznamovan, saj je bil posvečen dolgoletnemu predsedniku PD Polzela Zoranu Štoku, ki nas je mnogo prehitro in povsem nepričakovano zapustil v mesecu juniju. Tokrat je kar 80 tekačev iz cele Slovenije teklo za ZORANOV POKAL. Točke, ki jih tekači pridobijo štejejo za Štajersko-koroški pokal 2017.

Proga, ki je dolga 7,4 km se prične na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo in poteka nekaj časa po asfaltu nato preide v makadam in gozd, kjer lahko tekači uživajo v senci. Na progi je bilo poskrbljeno za varnost in medicinsko pomoč. Cilj je pri domu na Gori Oljki, kjer tekači prejmejo toplo malico, okrepčilo, sadje in spominsko darilo. Prvi trije tekači v moški in ženski kategoriji so prejeli pokale. Tekmovanje je bilo tudi po starostnih kategorijah in sicer sedem moških in sedem ženskih kategorij, v katerih so prvi trije prejeli medalje. Pokale sta slavnostno podelila podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in Jožica Štok.

Absolutni zmagovalec je postal Gašper Bregar, ki je član Kluba gorskih tekačev iz Kamnika. Gašper je postavil rekord proge s časom 30 minut in 35 sekund. Zelo dobra sta bila tudi savinjčana iz Vranskega, na tretjem mestu Nejc Blatnik (34:41) in na četrtem mestu Aljaž Kolar (35:22). Najhitrejša pri ženskah pa je bila Petra Race (41:30) iz Radovljice. V kategoriji moški nad 60 let je Miroslav Jegrišnik iz PD Polzela s časom 50:22 osvojil peto mesto. Kot zanimivost je bil najmlajši tekač star 15 let (Žan Vrtačnik ,Izlake) in najstarejša tekačica 83 let (Kazimira Lužnik, Slovenj Gradec)..

V času teka so bile nekatere lokalne ceste proti Gori Oljki zaprte. Organizator PD Polzela se za razumevanje in strpnost zahvaljujejo domačinom in vsem ki ste pomagali pri uspešni izvedbi športnega dogodka.

Zapisal Sandi Mlakar

Rezultati

Dan slovenskih planincev 2017

Dan slovenskih planincev, imenovan »Dan planinskih doživetij 2017«, je bil organiziran pri domu pod Storžičem. Udeležilo se ga je tudi 23 planincev PD Polzela od tega 9 otrok iz osnovne šole na Polzeli, mentorici, vodniki praporščaka in odrasli planinci.

Z avtobusom smo se pripeljali do vasi Grahovše, kjer so nas pričakali organizatorji srečanja, MDO Gorenjska. Od tam smo pod vodstvom lokalnih vodnikov odšli mimo turistične kmetije Rekar do doma pod Storžičem. Tu se je odvijalo veliko zanimivih prikazov aktivnosti v gorah, med drugim tudi plezanje na premični steni, delo gorskih reševalcev, akcija očistimo gore, iskanje zaklada itd. Bila je tudi pestra ponudba hrane in pijače ter razne opreme in pripomočkov, ki so jih ponujali na stojnicah.

Ob 13.30, ko so prišli do prizorišča tudi z daljših pohodov, se je pričela proslava s prihodom kar 50 praporščakov, med katerimi je bil tudi naš predstavnik. Po odpeti planinski himni so se zvrstili pozdravni govori in glasbeni nastopi.

Po zaključku proslave smo se odpravili v dolino v Grahovše, kjer nas je čakal avtobus. Do doma smo prispeli ob dogovorjenem času, kjer so otroke že čakali starši. Razšli smo se dobre volje in polni lepih vtisov.

Izlet sem vodil

Mirko Jegrišnik

Po nagelj na Goro Oljko

V soboto, 4. marca, smo planinci PD Polzela organizirali 2. tradicionalni pohod Po nagelj na Goro Oljko, ki je ob enem tudi srečanje VGN in GS SMDO. Pohoda se je udeležilo 44 pohodnikov iz trinajstih društev. Na koči nas je pozdravila predsednica SMDO-ja, gospa Manja Rajh, ki je podelila značke in izkaznice novim GS, ki so pozimi končali izobraževanje o varovanju gorske narave.

Srečanje je bilo zelo prijetno, saj smo po poti izvedeli marsikaj novega in se srečali s starimi prijatelji.

Jožica Jegrišnik

LEPENATKA

V “predverju” Savinjskih Alp, med Gornjim Gradom in Lučami, se dvigujeta Lepenatka in Veliki Rogatec. Obema vrhovoma je skupen le fantastičen razgled. Lepenatka je položna, zaobljena ter dostopna za prav vsakega pohodnika, medtem ko Veliki Rogatec (imenovan tudi Veliki Rogac) kaže povsem drugačen obraz. Lepenatka je ob pogledu z vzhoda videti kot hrib piramidaste oblike in je neporaščen. Na pobočjih so pašniki v spomladanskem času pa polni raznega cvetja. Nahaja se severozahodno od Gornjega grada, jugozahodno od nje je vrh Kašne planine, na severu dolina Podvolovljek, vzhodno od nje pa se s prevala Kal dviga Rogatec.Pristopov je več: s prelaza Črnivec preko Kašne planine, iz Gornjega grada ali višje od Svetega Lenarta, mi smo izbrali slednjo varianto. Bil je prekrasen jesenski dan. Pet ljubiteljev avantur v naravi je naša gostujoča vodnica Petra Marovt iz PD Rečica ob Savinji popeljala tja gor in nam razkazala okoliške vrhove.

Vse pohodnike, ki jih zanimajo naši izleti vabim, da mi pošljejo svoje podatke na elektronsko pošto [email protected]. Tako boste redno obveščeni o naših potepih.

Pohod je organiziral in poročilo zapisal Sandi Mlakar

Poročilo s pohoda Po poteh občine Polzela

Planinsko društvo Polzela je, ob občinskem prazniku, organiziralo pohod po poteh občine Polzele. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj nas je ves dan spremljalo toplo jesensko sonce. Pohod Po poteh občine Polzela je že nekaj let pod okriljem PD Polzela. Letos je pohod potekal v soboto, 17. septembra.

Pred občinsko zgradbo smo se zbrali ob osmi uri zjutraj. Vsako leto prehodimo del poti, ki je vpisan v knjižico za žige. Zbrali smo štiri žige (Polzela, Bajht, Andraž in Gora Oljka). Od izhodišča smo se odpravili proti Slatinam. Mimo gradu Šenek, kjer smo prečkali park in se usmerili na cesto, ki ob gozdu pelje do kmetije Bajht. Pot nas je vodila mimo Potočnika in Kočijaža do igrišča v Andražu. Postajalo je čedalje bolj toplo, vendar nas to ni motilo, ker smo bili željni sončka. Po rahlem spustu, smo opravili še zadnji vzpon čez Dobrič na Goro Oljko. Po slabih treh urah hoda smo bili lačni, zato smo si na Gori Oljki privoščili dobrote izpod rok kuharja Aleša.

Pohod smo zaključili v prijetnem vzdušju.

Zapisal: Zoran Štok

 

HOCHOBIR – OJSTRC

Planinsko društvo Polzela vsako leto v mesecu avgustu organizira pohod v tuja gorstva. Tokrat smo se podali na dvatisočaka Hochobir v Avstrijo. Slovensko ime za vrh je Ojstrc (2139m) in je mogočen gorski masiv Karavank, ki velja za enega najlepših razglednih vrhov avstrijske Koroške. Pogled na vrhu se odpira v vse smeri neba in ponuja čudovit razgled na gorsko pokrajino, prepleteno z rekami in jezeri. Ojstrc zaradi izredne biotske pestrosti že dolgo privablja tako pohodnike kot tudi znanstvenike. Na mogočno goro vodi devet dobro označenih planinskih poti.

Osem pohodnikov se nas je preko Pavličevega sedla odpravilo v Železno kaplo. Od tu vodi gorska cesta do koče Eisenkappler Hütte na nadmorski višini 1555m. Kapelška koča, ki se nahaja na “križišču” dveh alpskih transverzal – Južnoalpske planinske poti in Železnokapelske poti, pohodnikom na dolgih turah ponuja tudi prenočišča. Za dnevne pohodnike pa predstavlja postojanko z lepim razgledom na vrhove Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Tukaj se je tudi začela naša peš avantura. V dobri družbi in zabavnem pogovoru smo v dveh urah prispeli na vrh. Poleg lepega vremena in čudovitega razgleda je sledilo še eno presenečenje. Namreč ena od udeleženk nam je postregla s pohanimi zrezki. Njam,…. se splača na vrh.

Okrog šestih zvečer smo se z lepimi vtisi vrnili nazaj domov. Dom je vedno naš cilj.
Vse pohodnike, ki jih zanimajo naši izleti vabim, da mi pošljejo svoje podatke na elektronsko pošto [email protected]. Tako boste redno obveščeni o naših potepih.

Pohod je vodil in poročilo zapisal: Sandi Mlakar

foto

PLANINA KOFCE

Planine so ob vremensko lepih vikendih množično obiskane, prav zagotovo pa vam bodo pljuča na tej višini hvaležna, saj boste zadihali precej lažje kot v vroči dolini. V pogorju Košute v Karavankah na Kofcah stojita planinska koča in planšarija, kjer  je na voljo jedača in pijača, primerna planini, na kateri se pasejo krave. Domači planinci smo se tja gor odpravili tretjo julijsko soboto. Na planino smo se povzpeli od kmetije Matizovec (1072 mnv). Po eni uri in pol hoje smo že posedali v pastirski koči in imeli pred sabo vsak svojo skodelico kislega mleka. Pot smo še podaljšali do planine Šija, kjer je taborniški dom. Tam so si nekateri privoščili grenčico imenovano Košutnik. Rumeni svišč imenovan tudi rumeni košutnik ali kar encijan, je zdravilna rastlina, ki se najpogosteje uporablja za izdelavo grenčic in grenkih likerjev. Kaj je lepšega kot zaužiti kozarček žganjice z namočeno korenino rumenega svišča. Vendar pozor: uživanje alkohola z grenčinami ni priporočljivo, če imate vzdraženo želodčno sluznico ali celo rano na želodcu ali dvanajstniku! Iz planine na višini 1488 mnv smo se po dokaj strmi gozdni poti varno vrnili do izhodišča in seveda nazaj domov na Polzelo.

Pohod je vodil in poročilo zapisal Sandi Mlakar

12. gorski tek na Goro Oljko

Planinsko društvo Polzela je v soboto, 9. julija 2016 organiziralo 12. gorski tek na Goro Oljko. Začetek starta je bil ob 9. uri na športnem igrišču Andraž nad Polzelo in ciljem na Gori Oljki pri planinskem domu na višini 725 metrov. Dolžina teka je znašala 7,3 km z višinsko razliko 410 metrov. Tek šteje za Štajersko-koroški pokal. Vreme je bilo primerno za tek. Najstarejša tekačica je bila Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca (82 let), najstarejši tekač je bil Vili Blatnik iz Mežice (75 let).

Na cilju so vsi tekmovalci prejeli spominsko majico in pisna priznanja, prvi trije v kategorijah medalje, absolutni zmagovalci pa pokale. Na progi sta bili dve postojanki z osvežilno pijačo in svežim sadjem, prav tako tudi na cilju. Eno postojanko je organizirala Območna organizacija Rdečega križa Žalec, krajevna organizacija Polzela in Andraž.

Tekmovanje je potekalo v šestih moških in ženskih kategorijah. Sodelovalo je 41 moških in 20 žensk. Skupaj je teklo 61 tekmovalcev iz cele Slovenije. Teka se je udeležil tudi tekač iz Avstrije.

Zapisal: Zoran Štok

Rezultati

KRESNA NOČ IMA SVOJO MOČ

Na Šentjanževo – torej 23. junija – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Najpopularnejša legenda, ki se veže na kresno noč, pa je še vedno ta, da je to čas, ko se lahko pogovarjamo z živalmi, če si damo v žep praprotno seme. Po nekaterih različicah pa postanemo celo nevidni.

Polzelski planinci smo se na kresno noč odpravili proti svoji gori t.j. Gori Oljki. V večernih urah smo se zbrali pred občinsko stavbo, kamor smo se ob polnoči tudi vrnili. Tokrat se je pohoda udeležil samo en Polzelan, vsi ostali udeleženci so bili iz drugih krajev savinjske doline, nekateri celo prvič na Gori Oljki. Posebnost letošnjega tradicionalnega pohoda je zagotovo pohodnik Pedro iz Portugalske, ki je dal našemu izletu mednarodne razsežnosti. Prijazni oskrbniki planinskega doma so mu podarili slovensko zastavo.

Skupinska Kresna noc 2016

Pohod je vodil in poročilo zapisal Sandi Mlakar

Na Ratitovec in flancate

Sedem planincev optimistov, ki se niso ustrašili slabe vremenske napovedi, se je 7. 5. 2016 v organizaciji PD Polzela udeležilo pohoda na Ratitovec. S Polzele smo se odpeljali preko Škofje Loke in Železnikov do vasi Prtovč, na višino (1.011 m).
Naš vodnik, Tomaž Kulovec, se je izkazal kot odličen šofer in je vozil tako hitro, da smo zgrešili vse bifeje in ostali brez jutranje kave.
Vas Prtovče je slikovita vasica z lepo cerkvico in znamenitim spomenikom padlim in žrtvam v drugi svetovni vojni. Spomenik je delo Iva Šubica. Iz te vasi so v partizane odšli vsi moški, skupno 57, razen petih. Zaradi tega so Nemci leta 1943 požgali vso vas.
Iz vasi Prtovč smo odšli na preval Povden (1.264 m). Tam zajeli sapo in potešili želodce. Od Povdna do Krekove koče na Ratitovcu je bila pot bolj strma in tudi kamnita ter pokrita še z zaplatami snega, ki pa ni bil moteč. Pot proti koči je bila čudovita, polna skalnih osamelcev, ki so pravzaprav razgibane podobe levov in orlov, kar si pač kdo predstavlja.
Po prihodu h koči so se spet odprli nahrbtniki – ah, kako prija sendvič na tej višini. Ko smo se podložili, smo odšli na vrh Altemaver (1.672 m), kjer je potekala tudi znamenita Ruplova linija z utrdbami proti prodiranju Italijanov. Utrdbe nikoli niso bile uporabljene. Za «spomin» na Altemaver in spodbudo nam je Tomaž postregel s čokolado. Zelo lepo od njega. Iz Altemaverja je čudovit razgled na Julijce, Karavanke, Kamniške Alpe in prepadna področja Altemaverja. Iz Altemaverja smo odšli še na Gladki Vrh (1.666 m), od tam pa nazaj v kočo. V koči smo si privoščili specialiteto, opevane in daleč naokrog poznane flancate.
Iz Krekove koče smo proti kombiju odšli po drugi poti, čez Razor.Tomaž je bil tako navdušen nad našo skupinico, da nas je na poti domov častil s kavico. Ni kaj, tudi mi smo bili navdušeni nad njim.

Doživeli smo lep dan in prijetno druženje.

Spomine na pohod zapisal: Peter Kač

Poročilo s pohoda na Žusem

V soboto 16. aprila 2016, na prekrasen pomladni dan, smo se planinci PD Polzela podali na Kozjansko. Šli smo na Žusem, kjer so lani postavili najvišji leseni stolp v Sloveniji – ‘stolp ljubezni’, ki se tako ne imenuje, kar tako brez vzroka.

Pot smo pričeli pri domačiji Žurej in se po strmi poti podali na vrh. Uživali smo v prelepem razgledu. Vračali smo se mimo obeh cerkva, po Grajski učni poti ter mimo razvalin gradu Žusem. Ob poti smo prisluhnili glasovom narave in izvedeli marsikaj iz zgodovine ‘žusemske gospode’.

Zapisala: Jožica Jegrišnik

Poročilo s pohoda na najvišji vrh Učke

Devet planincev PD Polzela se je udeležilo pohoda na najvišji vrh Učke – Vojak (1.401 m), ki ga je 2. 4. 2016, organiziralo Planinsko društvo Polzela. Pohod sta vodila Tomaž Kulovec in Sandi Mlakar.
Zbrali smo se ob 5.30 pred občinsko stavbo na Polzeli. Siva cesta nas je vodila mimo Ljubljane, Ilirske Bistrice, do mejnega prehoda Rupa in naprej mimo Opatije do Poklona. Kraj je dobil ime po klanjanju vernikov, ki so častili devico Marijo na bližnjem Trsatu, saj je z njega lep razgled na Marijino svetišče. Med potjo na Učko, so se verniki vedno poklonili Mariji. Mi se sicer priklanjali nismo, smo pa na tem čudovitem kraju zapustili kombi, naredili skupno fotografijo ter začeli naš pohod proti Vojaku.
Pot je lepa, vodi po gozdu, ni prestrma niti za nas penzioniste. Višje kot smo se vzpenjali, lepši je bil razgled proti morju in kvarnerskim otokom. Na vrhu nas je pričakalo sonce in razgledni stolp, ki so ga zgradili leta 1911 in je med prvo svetovno vojno služil vojakom kot karavla. Stolp je danes lepo obnovljen. Vrh Učke je dosegljiv peš ali s kolesom (tudi z avtom) in z Vojaka lahko skočite s padalom.
O razgledu bi bilo veliko povedati, saj je vrh razgleden na vse strani (cel krog okrog – 360°): vidi se večina polotoka Istra, Dolomiti, Julijci, Snežnik, Čičarija, Velebit in seveda Kvarnerski zaliv z otoki severnega Jadrana. Po daljšem postanku in sprehodu po grebenu, smo se po učni planinski poti, ki je primerna in zanimiva tudi za otroke, vrnili proti kombiju.

Proti domu smo se vračali z lepimi vtisi, saj smo preživeli prijeten dan.

Zapisala: Julijana Klemen

Planinci Cirkulan in Polzele skupaj na Triglavu

Planinci Polzele in Cirkulan že več let sodelujemo. Do sedaj smo se srečevali le na domačem terenu, pri nas ali pri njih, tokrat pa smo šli na skupni izlet. Ko so bili gostje na našem občnem zboru, so nam pustili nekaj izvodov programa izletov v letu 2016. Ko sem pregledal program, sem poklical vodnika Jurgec Vilija in sva se takoj dogovorila za sodelovanje.
V soboto 19. marca 2016 smo tako skupaj (bilo nas je šest) odšli iz Radovne do Kredarice in nato še na vrh Triglava. Pogoji so bili za ta čas ugodni. Bilo je sončno, malo vetrovno, sneg pa primeren za hojo. Nekaj varoval je bilo možno uporabiti, ostala pa so bila skrita v snegu, saj je tačas na Triglavu skoraj 4 metre debela snežna odeja. Na vrhu Triglava je iz snega gledala le zastavica z vrha Aljaževega stolpa. Po obveznem slikanju in razgledih po prekrasni zimski okolici, smo se previdno spustili do Kredarice, kjer smo prenočili. Drugo jutro smo se podali v dolino. Štirje so odšli peš, dva pa sva se spustila s smučmi. Smuka je bila kar naporna, saj je jo težak nahrbtnik precej oviral.
Malo po dvanajsti uri smo se zbrali v Radovni pri kombiju. Zaradi obilice snega niso uspeli splužiti do običajnega parkirišča, zato je bila pot podaljšana za kar 5 kilometrov.
Druženje je bilo prijetno in dogovorili smo se, da bomo čimprej izvedli še kakšno skupno turo. Morda se skupaj podamo tudi na Mont Blanc, ki ga imajo v programu.

Zapisal: Mirko Jegrišnik

POROČILO S POHODA KOKOŠ – STARI TABOR – VILENICA

Planinsko društvo Polzela je v nedeljo, 13. marca 2016 organiziralo pohod na Kokoš (674 m). S Polzele smo se preko Sežane odpeljali do bivšega mejnega prehoda Lipica. Tu nas je pričakal naš član iz Sežane, ki nas je, s strokovnimi razlagami, popeljal po poti. Pot smo peš nadaljevali po pobočju Karamovke. Med vzponom smo uživali v razgledu na Tržaški zaliv in Jadransko morje, posestvo Lipica ter bližnjo in daljno okolico (Kanin, Tržič, Grabež). Pot smo nadaljevali do vrha Kokoši (674 m). Od tam smo se, ob državni meji z Italijo, sprehodili do planinske koče na Jirmancu,ki je nastala na ostankih zapuščene vojaške mejne stražarnice. Po počitku, okrepčilu in razgledovanju (Slavnik, Čičarija), smo se spustili v dolino in čez Lokavsko polje nadaljevali do največje vasi na slovenskem, imenovano Lokev. Sprehodili smo se skozi Dulanjo vas, vse do starega jedra z obrambnim stolpom Tabor in mimo Kala nadaljevali navzgor, po makadamski cesti in kasneje gozdni stezi, vse do vrha Stari Tabor (603 m). Na vrhu, smo lahko ponovno uživali v pogledu na pogorje Kokoši, Kras ter zamegljen Nanos in Vremščico v daljavi. Po krajšem počitku smo se spustili v dolino in, po ravni gozdni poti, nadaljevali vse do znane turistične jame Vilenica. Tu se je naš pohod zaključil in sledila je vrnitev domov.

Zapisal: Zoran

PO NAGELJ NA GORO OLJKO

V nedeljo, 6. marca 2016, smo se, v sklopu praznovanja dneva žena, odpravili po nagelj na Goro Oljko. Praznik Dan žena se je letos praznoval že 115-tič, saj so ga prvič praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem in sicer 19. marca. Pri nas se je prvič praznoval v Trbovljah.

Ker vsaka ženska rada dobi rožo, še posebej, če »mora« tri ure pešačiti zanjo, smo se nekaj dni pred pohodom dobile štiri članice planinskega društva Polzela in na delavnici izdelale nageljčke iz papirja, ki pa so se po lepoti z lahkoto primerjali s pravimi cvetlicami. O tem se lahko prepričate na spodnji sliki.

Kljub neugodni vremenski napovedi, se je pred občinsko zgradbo na Polzeli zbralo štiriindvajset pohodnikov iz cele Slovenije (od Radovljice do Maribora). Na pohodu so se nam letos prvič pridružili Varuhi gorske narave, ki so nas med potjo opozarjali na zaščitene rože, ki rastejo na »naši gori«.

Najprej smo se ustavili pred gradom Komenda, pot nadaljevali mimo Vinskega vrha in Vimperka do domačije Jug, kjer smo si privoščili daljši počitek. Gospa Jožica Jegrišnik nas je presenetila z doma pečenim kruhom, ki se ne more primerjati z nobenim trgovinskim. Po poti križevega pota smo dosegli vrh, kjer je vsaka udeleženka prejela nageljček. Na Polzelo smo se vrnili po isti poti. Obljubili smo si, da se naslednje leto spet srečamo. Mogoče se nam pridruži še kakšna planinka, dobrodošel pa je tudi kakšen planinec.

Vodnica pohoda, Sergeja Miklavc

Pohod na Stolpnik

V soboto, 27. februarja se nas je šest planincev s Polzele podalo na Stolpnik, najvišji vrh Konjiške gore. V Slovenjskih Konjicah se nam je pridružila tudi ga. Vida iz PD Konjice.

Pot smo pričeli pri pokopališču in nadaljevali po bolj položni poti in po slabih dveh urah prispeli do lovskega doma «Pri Štepihu«. Po krajšem postanku smo se povzpeli do cilja. Na Stolpniku, kjer imajo planinci lepo urejen bivak, sta nas pričakala dva njihova člana in nam pipravila kavo in čaj. Ob prijetnem druženju je kar prehitro minil čas. Po obveznem slikanju smo se povzpeli še na stolp, potem pa smo se skupaj podali v dolino. Vračali smo se po južnem delu gore, mimo Treh križev in razvalin Starega gradu. Na poti domov, smo se ustavili še v Žički Kartuziji in se  polni  lepih vtisov vrnili domov.

Upam, da se nam drugič pridružite.

Zapisala: Jožica Jegrišnik

Še slikice

Poročilo s pohoda na Ramšakov vrh

Planinci PD Polzela smo se udeležili pohoda na Ramšakov vrh nad Vinsko Goro, ki ga vsako leto organizirajo planinci Vinske Gore. Pohoda se je udeležilo 11 planincev, od tega dva vodnika.

Zbrali smo se na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli in se do Vinske Gore odpeljali s tremi osebnimi avtomobili. Na parkirišču, pri športni dvorani v Vinski Gori, so nas pozdravili organizatorji. Krenili smo na pot, ki je bila speljana mimo cerkve, pod steno, imenovano Gonžarjeva peč, na kateri so uredili učno »Ferato«, do kmetije Gonžar, kjer je sledil kratek počitek in pogostitev s čajem in krofi. Nato smo se priključili na šaleško planinsko pot in šli po njej do vzhodnega grebena Ramšakovega vrha. Pot smo nadaljevali po grebenu do vrha, kjer smo imeli spet krajši postanek za okrepčilo iz nahrbtnika. Pot nas je nato vodila po grebenu do vrha Radojč, nato pa je sledil spust do gostišča Tuševo, kjer so žigosali kartončke o opravljenem pohodu vsi, ki so to želeli. Sledil je še spust v dolino.

Ob poti so nas to leto pozdravljali cvetovi, ki jih običajno občudujemo mesec ali dva kasneje. Snega je bilo le za vzorec, pot kopna in lahka, potrebno je bilo le nekaj kondicije. Do avtov smo prišli prijetno utrujeni in vsi skupaj, saj smo hitrost hoje prilagodili najmanj pripravljenim, zato je tudi pohod trajal nekoliko dlje, kot običajno.

Zapisal: Mirko Jegrišnik

Božično – novoletni pohod Koledniki

Dan pred silvestrovim smo se Polzelski planinci zbrali na parkirišču pred občinsko zgradbo na Polzeli že v zgodnjih jutranjih urah. Jutro nas je pričakalo megleno in, na našo srečo, ne preveč hladno. Smo si pa kljub temu vseeno zaželeli snega, da bi bili občutki še pristnejši. Višje nas je pričakalo celo sonce, ki nas je spremljalo vse do sestopa v dolino. Udeleženci smo se prijaznim domačinom na kmetijah, kjer se nahajajo skrinjice s planinskimi žigi in vpisnimi knjigami, prisrčno zahvalili za sodelovanje in jim, v prihajajočem letu, zaželeli vse dobro. Obdarili smo jih tudi s planinskim koledarjem .

Krenili smo proti Založam mimo Rojška in nato proti kmetiji Korber, kjer je skrinjica z žigi Savinjske in Polzelske poti. Po okusni domači pogostitvi, smo nadaljevali pot mimo domačije Pepč in dalje v Podsevčnik, mimo hiše Polzelskega župana, kjer so nas lepo sprejeli s polno mizo dobrot. Pot smo nadaljevali do domačije Zgornja Koška in dalje do domačije Vaga. Tu je sledil počitek s pokušino domačih dobrot in celo domače pesmi smo zapeli skupaj z gospodarjem. Sledil je spust do kamnoloma in vzpon do gostilne Gričar. Mimo Kočijaža in Grajfa, kjer smo zopet bili deležni slastnih dobrot, smo sestopili do Bajhta. Tu je zopet sledil počitek s pokušino. Kar stežka smo se odpravili proti domu. Na Polzelo smo prišli ob 15. uri.

Pohod se je končal v prijetnem vzdušju.

Srečno in zdravo 2016 ter varen korak!

Zapisal: Zoran Štok

POHOD V NEZNANO

Naslov pohoda vsakega od nas sigurno popelje na kakšen drug vrh… Letos pa nam, na začetku neznana lokacija, vseeno ni bila tako zelo neznana.
V soboto, 19. decembra 2015, smo se polzelski in andraški planinci zbrali ob 7.45 pred občinsko zgradbo na Polzeli ter se podali v neznano, v smeri Šmartnega ob Paki. Tu se je naša pot z avtobusi že končala in smo, z na novo urejenega parkirišča, že zagledali naš današnji cilj – Goro Oljko.
Vreme je bilo idealno, družba pestra, pogostitev na koncu pa vredna vsakega kraljevskega dvora. Novi najemniki prostorov v domu na Gori Oljki so se res zelo potrudili in uživali smo v zelo bogatem in okusnem obroku, ki so ga pripravili za nas. Predsednik planinskega društva, Zoran Štok, se je zahvalil vsem, ki so v letošnjem letu pripomogli, da je bilo planinsko društvo Polzela aktivno in njegovi člani zadovoljni.
Obiskal nas je tudi Božiček, ki nas je obdaril z majhno pozornostjo in prisluhnil še zadnjim letošnjim željam, za katere močno upamo, da se bodo uresničile. Z gotovostjo lahko trdimo, da je želja vseh nas planincev, da bi se v novem letu lahko velikokrat podali v naravo in da bi bil naš korak vedno varen.

Organizatorja pohoda: Jožica in Mirko Jegrišnik

Po Vertovčevih poteh

Matija Vertovec eden najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja, se je rodil 28. januarja 1784 v zaselku Jakulini pri Šmarjah na Vipavskem. Kot duhovnik je služboval v Vipavski dolini in leta 1851 je umrl v Šent Vidu. Vertovec je svoje življenjsko poslanstvo uresničeval z izobraževanjem ter moralno in versko vzgojo preprostih ljudi. Iz tega izhaja tudi njegov vsestranski opus. Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu, o uporabni kemiji, o astronomiji in splošni svetovni zgodovini.
Po Vertovčevih poteh je tematska pohodna pot skozi vasi zgornje Vipavske doline, kjer je delal in živel Matija Vertovec, duhovnik, poljudnoznanstveni pisec, rojak in učitelj vipavskih vinogradnikov. Organiziran pohod poteka vsako leto, prvo nedeljo po martinovi nedelji, z izhodiščem pri hrastu pred vasjo Ustje ob 8. uri. Krožna pot traja približno pet ur, odvisno seveda od postankov v posameznih kleteh ki so v ta namen še posebej gostoljubne. V vasi Šmarje je tudi sveta maša in osrednje kulturna prireditev. Iz Polzele se je pohoda udeležilo 15 pohodnikov, ki smo se z lepimi vtisi vrnili domov ob 18.uri. Vabljeni, da se nam prihodnje leto pridružite.

Pohod je vodil Sandi Mlakar

Levstikova pot

V starem mestnem jedru Litije smo Polzelski pohodniki pričeli 29. mednarodno popotovanje po Levstikovi poti iz Litije do Čateža. Po neuradnih ocenah je bilo na poti okrog 15.000 pohodnikov iz vseh koncev Slovenije in tujine. Vreme je bilo idealno za hojo in po nekaj letih deževnega vremena in blata na poti, smo udeleženci letos hodili po suhi poti, z nekaj megle v dolini na začetku, prek dneva pa nas je spremljalo tudi sonce.Na več kot 20 lokacijah ob poti so domačini ponudili domače dobrote. Poleg uživanja v hoji in ob kozarčkih letos res dobrega cvička smo si letos lahko ogledali obnovljeno sušilnico sadja na Libergi ter spoznavali prek 40 sadnih dreves, ki so bila v zadnjih dveh letih zasajena ob Levstikovi poti. Med potjo ji bilo nameščenih precej plakatov, ki so opozarjali na posledice prekomernega pitja alkohola, pa tudi na cilju je bilo opaziti, da so udeleženci vzeli za svojega tudi letošnje geslo popotovanja: »Bodimo zadeti od svežega zraka in lepot narave, ne pa od alkohola«. Na cilju na Čatežu se je od 11. ure dalje odvijal bogat kulturni in zabavni program na osrednji prireditvi Razhodnja. Veselih 24 pohodnikov našega društva se je z avtobusom domov vrnili ob 18. uri.

Fotografije je prispevala Beti Mlakar. Pohod sta vodila Sergeja Miklavc in Sandi Mlakar.

Srečanje varuhov gorske narave Savinjskega območja

V soboto, 26. 9. 2015, se nas je pet gorskih stražarjev iz PD Polzela in Andraža, udeležilo srečanja VGN pri Savinjskem meddruštvenem odboru. V goste so nas povabili člani PD Grmada iz Celja.
Zbrali smo se na parkirišču v Pečovniku, kjer sta nam g. Iztok Trobiš in g. Marijan Denša predstavila tujerodne rastline, ki rastejo ob Savinji. Vso pot do koče smo spoznavali različne rastline in drevesa, saj sta se oba predavatelja zelo potrudila.
Ob poti smo obiskali tudi rojstno hišo naše znane popotnice Alme Karlin, seznanili so nas tudi z zanimivostmi o njenem življenju.
Po prihodu na kočo nas je najprej lepo pozdravil predsednik društva PD Grmada, nato pa smo imeli sestanek, ki se ga je udeležila tudi predsednica MDO ga. Manja Rajh. Izvolili smo tudi nov odbor.
Po dobri malici in prijetnem klepetu smo zaključili naše srečanje.

17. Pohod po občini Polzela

Pohoda se je udeležilo 14 pohodnikov, med njimi dve pohodnici iz Slovenj Gradca. Krenili smo mimo graščine Šenek do domačije Bajht, kjer smo se okrepčali z okusnimi domačimi dobrotami. Po kratkem počitku smo nadaljevali mimo kmetije Potočnik, igrišča v Andražu, Grebenška in Rogelška do vrha Gore Oljke. Na vrhu je bilo veselo, škratki iz vrtca so imeli pohod in zabavo, gobarji razstavo gob, slikarji so ustvarjali svoja slikarska dela. V domu smo se okrepčali, vodnik poti pa je nagradil najmlajšega in najstarejšega pohodnika in naši gostji iz Slovenj Gradca. Odpočili smo se in veseli krenili nazaj proti domu, saj smo preživeli zelo prijeten dan.

Za poročilo in foto material poskrbela: Beti Mlakar

DOBRAČ – hrastova gora

Dobrač je masivno pogorje, ki se nahaja zahodno od Beljaka na avstrijskem koroškem. Njegov najvišji vrh je 2.166 m visok Kuhriegel, katerega pa se je prijelo ime Dobrač ali po nemško Dobratsch. Na vrhu stoji križ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Dobrač ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30 m. Na vzhodnem vrhu se nahaja najvišja cerkev v Evropi. Le nekaj deset metrov pod obema pa se nahaja planinski dom Ludwig-Walter Hutte, v bližini katerega stoji 160 m visok televizijski stolp.

Večini planincev, ki jih boste srečali na gori, ne bo poznan izvor imena, celo tistim Avstrijcem ne, ki znajo odzdraviti z »Dober dan«. A saj tudi večini Slovencev ni poznan. Menijo, da Dobrač pride od »dobre gore«. Dober pa je zato, ker je v njem veliko svinca, ki so ga izpod njega kopali še pred nekaj leti. Pomota. Ime izhaja iz poimenovanja za vrsto hrasta »dob«. Dobrač je bil hrastova gora.

Dobrač je danes gora, pogosto obljudena z na videz brezskrbnimi ljudmi, ki jih navdušuje višina, najlepši pogledi na južno Koroško ter na Julijske in Karnijske Alpe. Vse to smo doživeli planinci, ki smo se na zadnjo avgustovsko soboto, v lepem vremenu in v razposajeni družbi, povzpeli tja gor.
Vse pohodnike, ki jih zanimajo naši izleti vabim, da mi pošljejo svoje podatke na elektronsko pošto [email protected]. Tako boste redno obveščeni o naših potepih.

Fotografije je prispeval Igor Ferlež.

Pohod je vodil in poročilo zapisal Sandi Mlakar.

Poročilo s pohoda na Triglav 2015

Planinsko društvo Polzela je 8. in 9. avgusta organiziralo tradicionalni pohod na Triglav. Letos se je pohoda udeležilo 28 planincev, od tega trije osnovnošolci.
Avtobus nas je peljal mimo Bohinja do koče pri slapu Savica. Tu dalje smo krenili dalje peš. Pot nas je vodila čez most Savice in strmo čez Komarčo do velike skale, kjer se pot položi, vse do Črnega jezera in dalje do Koče pri Sedmerih jezerih (1.695 m). Tu je sledil dalji počitek z malico, žigosanjem dnevnikov in obvezno slikanje. Pot smo nadaljevali po poti, ki nam je ponujala čudovite razglede na jezera in dalje čez Hribarce. Sledil je spust do koče na Doliču, ki leži v sedlu pod Kanjevcem (2.569 m) in Šmarno glavo (2.358 m). Tu smo se odločili, da gremo na vrh Triglava v nedeljo saj so se po nebu podili nevihtni oblaki, zvečer pa je tudi rahlo deževalo. Zjutraj, po zajtrku, smo krenili na pot proti vrhu. Po dveh urah in pol smo prišli na vrh Triglav (2.864 m). Sledil je počitek in obvezni planinski krst, fotografiranje in žigosanje.
Čez Mali Triglav smo se spustili do koče Planika. Po počitku smo se odpravili do Vodnikovega doma (1.817 m). Tu smo imeli daljši počitek, se okrepčali in osvežili. Od tu smo nadaljevali pot proti Rudnem Polju do avtobusa, kjer smo podelili krstne liste desetim planincev, ki so bili prvič na Triglavu. Domov smo se vrnili v večernih urah.

Zapisal: Zoran Štok

Še slikice

S pohoda na Skuto

Planinsko društvo Polzela je organiziralo pohod na Skuto, 2.532 metrov visoko goro v Savinjsko-Kamniških Alpah. Postavna lepotica je druga najvišja gora tega pogorja. Pohod smo pričeli pri Žagani peči in nadaljevali čez Žmavcarje po nemarkirani poti do bivaka pod Skuto, ki ga trenutno obnavljajo. Naš trud se je poplačal s čudovitim razgledom na okoliške vršace, videli smo celo Triglav. Po obvezni malici, vpisu v knjigo in žigosanju dnevnikov, smo se spustili do Cojzove koče na Kokrškem sedlu in ob tem uživali v lepoti in raznovrstnosti narave. Po počitku smo se vrnili v dolino in izlet zaključili prijetno utrujeni in polni lepih vtisov.

Zapisal: Zoran Štok

REZULTATI 11. GORSKEGA TEKA NA GORO OLJKO

Planinsko društvo Polzela je v soboto, 25. 7. 2015 organiziralo 11. gorski tek na Goro Oljko. Start je bil ob 9. uri na športnem igrišču Andraž nad Polzelo, cilj pa pri planinskem domu na Gori Oljki (725 m). Dolžina teka je znašala 7,3. km, z višinsko razliko 410 metrov. Tek šteje za Štajersko-Koroški pokal. Tekmovanje je potekalo v sedmih moških in sedmih ženskih kategorijah. Udeležilo se ga je 58 tekačev iz cele Slovenije, katere je spremljalo ravno pravšnje vreme za tek.
Najstarejša tekačica je bila, s svojimi 71. leti, Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, najstarejši tekač pa Branko Janez Rojc iz Prebolda (74 let). S 16. leti je bil najmlajši tekač Matej Meklav iz Dobriča pri Polzeli.
Na cilju so vsi tekmovalci prejeli topel obrok, spominsko majico in priznanje. Prvim trem v kategorijah smo podelili medalje, prvim trem absolutnim zmagovalcem pa pokale.

Vsem tekmovalcem čestitamo za dobre uvrstitve. Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k dobri organizaciji in izvedbi našega, že tradicionalnega, gorskega teka na Goro Oljko, pa se najlepše zahvaljujem.

Rezultati

Slike

Zoran Štok, predsednik PD Polzela

POHOD NA VRH KORENA

Čudovit razgledni vrh. A vreme je imelo svoje načrte. Saj veste, nikoli nam ni prav, če je poletje deževno, če je prevroče…

V soboto, 4. julija 2015, smo Štajerci obiskali Gorenjsko. Pod anteno na Krvavcu smo pustili tri avtomobile, si obuli planinske čevlje ter po pašniku začeli vzpon, najprej na Planino Koren. Na Planini smo uživali v gorskih cvetlicah in vonju nizkih borovcev. Res je, da je večina planinskih cvetic zdravilnih, a jih vseeno ne smemo trgati, saj jih s tem uničujemo. In vsak planinec želi, da pokrajina za njim ostane taka, da bodo tudi naslednji obiskovalci gora lahko uživali.
Enourni vzpon nas je pripeljal na cilj, kjer bi se nam odprl čudovit razgled na celotne Kamniško-savinjske alpe. Bi se nam, če nam je vreme ne bi zagodlo in razgled zavilo v nizko oblačnost. Vseeno nam to ni pokvarilo izleta in v prijetnem vzdušju smo se vrnili na izhodišče.
Bilo je vroče, bilo je oblačno, bilo je… SUPER. Se vidimo naslednjič.

Sergeja Miklavc

Fotke…

POHOD NA SVETI LOVRENC IN VELIKO KOZJE

Kot veste, za vsako tegobo ena rožca raste. Tegob nismo imeli, zato pa rožic toliko več.
V soboto, 9. maja 2015, sem neskončno uživala v družbi dobrih poznavalk gorskih rož, saj so nas rože spremljale celo pot na Sveti Lovrenc in Veliko Kozje.
Pot smo začeli na Bregu pri Sevnici in po dobri uri hoda prispeli na Sv. Lovrenc, kjer je travnik pred cerkvijo razglašen za botanični naravni spomenik. Na njem je rastišče Clusijevega svišča, krajnske lilije in opojne zlatice. Za kranjsko lilijo smo bili sicer še prezgodnji, ostalo cvetje pa je že krasilo travnik.
Po kratkem počitku smo pot nadaljevali v smeri Velikega Kozja, ki se zelo strmo vzpne nad Zidanim mostom. V brezvetrju smo na vrhu uživali v čudovitem razgledišču na Posavsko hribovje, Kamniško-savinjske alpe …
Za vračanje v dolino smo izbrali bolj strmo pot v smeri Gašperjeve koče, kjer je žig SPP, proti Zidanemu mostu. Strmo, strmo in še enkrat strmo, a v dobri družbi brez težav.
Na takšnih izletih se napolniš z energijo, znanjem in komaj čakaš, da prideš domov in si skuhaš zdravilen čaj iz kakšne rože, o kateri prej nisi imel pojma, da je tako zelo zdravilna… Ko bi vi vedeli, koliko znanja o zdravilnih učinkih zeli imajo nekatere naše krajanke! Kaj vse se bo treba še naučiti… Zakaj ne kar na naslednjem našem pohodu.

Na pohodu tako zelo uživala Sergeja Miklavc

Poročilo s potepanja po otoku Krku

Planinsko društvo Polzela je organiziralo tri-dnevno potepanje po otoku Krku. S Polzele smo se odpeljali s posebnim avtobusom, mimo Ljubljane do mejnega prehoda Jalšane in dalje ob morju, čez Krški most do hotela Beli Kamik v Njivicah, kjer smo se nastanili za tri dni. Naslednji dan smo se po zajtrku odpeljali do vasice Kras in se udeležili 11-kilometrskega krožnega vodenega pohoda, ki ga je organiziral PD Obzova. Naši prijatelji so nas lepo sprejeli. Med pohodom smo si ogledali tudi cerkev Sv. Ivana in ves čas občudovali bujno rastlinstvo in prelepe razglede na morje in bližnje otoke. Po kosilu smo se še nekaj časa družili in si ogledali nastop domače folklorne skupine. Pozno popoldan smo se vrnili v hotel. Po večerji pa smo se sprehodili ob obali.
Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali do prelaza Baščanska in se peš odpravili na najvišji vrh otoka Krka – Obzovo (568 m). Na začetku je rahlo deževalo, a po slabi pol ure hoje se je zjasnilo in na vrhu nas je pričakalo sonce. Vodnika PD Obzova Ivo in Željko, ki sta bila vse tri dni zraven nas, sta nam povedala veliko zanimivosti in nam pokazala čudovite razglede. Med drugimi smo videli tudi, včasih zloglasen, Goli otok. Po malici na vrhu smo se fotografirali in čez Mali vrh sestopili v Staro Baško, si jo ogledali in se odpeljali v hotel. Po večerji so nas obiskali člani PD Obzova, čemur je sledilo prijateljsko druženje.
Naslednje jutro smo se morali posloviti od hotela in se odpeljali v Baško. Peš smo se podali na Deviške čez Mesečevo. Če smo prvi dan imeli polno rastlinstva, smo potepanje po Krku zaključili med kamenjem, vendar čudoviti razgledi na otoke in celino. Sestopili smo krožno nazaj v Baško, se poslovili od naših prijateljev in si na poti proti celini ogledali še mesto Krk.
Prečkali smo Krški most in se zadovoljni odpeljali proti meji in dalje preko Ljubljane domov. Takšen izlet moramo v prihodnje še kdaj ponoviti.

Zapisal: Zoran Štok

POROČILO S PLANINSKEGA POHODA »PO SPP«

(Senožeče-Vremščica-Škocjanske jame)

V soboto, 28. marca 2015 smo se v sončnem vremenu odpeljali do Senožeč, od koder smo se peš napotili skozi slikovito vas in navkreber, skozi pretežno bukov gozd, mimo Slatne in Bukovega vrha (932 m) ter še naprej, čez najvišji vrh Vremščice (Vrbanov vrh-1.027 m) vse do bližnje cerkvice sv. Urbana. Po počitku in okrepčilu smo se, ob čudovitem razgledu na bližnjo in daljno okolico (Nanos, Slavnik, Snežnik, Triglav, Dolomiti, Jadransko morje) spustili mimo Čemparjevega vrha (892 m) in preko Gabrške gore v dolino. Pot smo zložno nadaljevali do železniškega podhoda in nato čez travnike, mimo športnega letališča Ležeški Gabrk, do vasice Gradišče pri Divači (475 m). Od tukaj naprej, nas je pot vodila po stezicah kraškega gozda do turističnega razgledišča, ki ponuja čudovit razgled na sotesko šumeče reke Reke z bližnjo vasjo Škocjan v ozadju in še naprej, vse do bližnje vasice Matavun. Kjer smo, vsi zadovoljni, naš planinski izlet tudi zaključili.   

Zapisal: Robert Grmek

POHOD ZA DAN ŽENA 8. 3. 2015 – PRIDI PO CVET

Pred kratkim so vprašali eno starejšo žensko v Rusiji, kateri praznik se praznuje na 14. februarja (Sv. Valentin), pa je rekla, da je to zagotovo 8. marec. In jaz se z njo kar strinjam, saj bi morale ženske vsakodnevno dobiti toliko pozornosti, kot jo dobijo na 8. marec, ko se praznuje dan žena.

Letos smo se v Planinskem društvu Polzela odločili, da bomo začeli s pohodi, ki bodo obeležili in proslavili dan žena. Zato smo se v nedeljo, 8. 3. 2015, v čudovitem sončnem dnevu, odpravili na Goro Oljko, ki je nekako simbol našega dela Savinjske doline. Šest cvetic in dva mučenika smo pot pričeli pred občinsko zgradbo na Polzeli, se mimo Vinskega vrha, Vimperka in Vince povzpeli do gostilne Jug, kjer smo si na toplem soncu malo oddahnili. Tisti, ki poznate poti na Goro Oljko, veste, da nas je čakal še zmeren vzpon po označeni pešpoti.

Na cilju smo pohodnice letos prejele rožo iz papirja, ki jih je izdelala vodnica pohoda in nekako smo si obljubile, da bomo drugo leto tudi delale rože, vendar iz kakšnega drugega materiala. Mogoče bi imele na cilju kar delavnico izdelave rož. Zgodilo se je namreč, da so si tudi druge planinke, ki so bile na Gori Oljki, zaželele rože in so bile navdušene nad idejo, da bi se rože sproti izdelovale.

V planinskem društvu bi si želeli, da bi se nas na takem pohodu zbralo več, zato vas že ob zaključku letošnjega pohoda vabimo na pohod za dan žena v letu 2016. Seveda ste vljudno vabljeni tudi na vse druge pohode, ki jih organizira Planinsko društvo Polzela. Urnik pohodov najdete na naši spletni strani pd-polzela.si.

Veselimo se srečanja z vami.

Povzetek izleta pripravila Sergeja Miklavc

ZDRAVJU NAPROTI

Planinsko društvo Polzela je v soboto, 17. januarja 2015 organiziralo že 33. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Kljub slabi vremenski napovedi, se je pohoda udeležilo okoli 550 pohodnikov iz cele Slovenije in celo nekaj pohodnikov iz sosednje Hrvaške. V ta namen je, iz Celja do Velenja vozil tudi poseben vlak. Pohod je bil voden s Polzele in iz Šmartnega ob Paki. Pri planinskem domu na Gori Oljki so vsi udeleženci prejeli trdo kuhano jajce v počastitev praznika Sv. Neže.
Podelili smo tudi priznanja: za 10-kratno udeležbo na pohodu ga je prejelo kar 12 pohodnikov, za 20-kratno pa 2 pohodnika.
Vseh 33 dosedanjih pohodov pa se je udeležil naš zvesti pohodnik Ferdo Glavnik s Polzele.
Prvič se je pohoda udeležilo 33 pohodnikov. Udeleženci so bili z organizacijo pohoda in ponudbo v planinskem domu zelo zadovoljni. Zagotovili so, da se še vrnejo v naše kraje.

Zapisal: Zoran Štok, predsednik PD

Koledniki

Na predzadnji dan lanskega leta, na ledeno mrzlih – 19 stopinj Celzija, smo se tudi tokrat zbrali pred občinsko zgradbo na Polzeli. Ker je bil delovni dan in nič spodbudno vreme, se nas je zbralo bolj skromno število, samo pet.
Po običajni poti smo se podali mimo domačij, kjer se nahajajo kontrolne točke planinskih poti, ki vodijo po naši občini. Najprej smo se ustavili pri domačiji Korber, kjer je kontrolna točka savinjske in polzelske poti, nato smo odšli mimo Pepča in domačij Koška in Vaga, kjer so kontrolne točke polzelske in andraške poti. Pot smo nadaljevali do domačije Bajht, kjer je prav tako kontrolna točka polzelske in andraške poti. Na domačijah smo bili lepo sprejeti in postreženi. V zahvalo smo jim podarili planinske koledarje in jim voščili vse lepo v prihajajočem letu. Pot nas je vodila mimo tudi doma župana občine Polzela, ki nas je opazil in nas povabil na okrepčilo. Malo smo poklepetali in si voščili vse lepo za prihodnje leto.
Žal je mraz onesposobil naš fotoaparat, zato vam ne moremo postreči z nobeno fotografijo. Vam pa zagotavljamo, da so kljub mrazu, koledniki tudi tokrat minili prijetno, zimsko idilično in obsijano s soncem.

V novem letu vam želimo sreče, zdravja in varen korak, kjerkoli že boste!

Zapisal: Zoran Štok, predsednik PD

Poročilo pohoda v neznano

Planinsko društvo Polzela je v soboto, 20. decembra 2014 za zaključek leta organiziralo pohod v neznano s pogostitvijo na planinski koči.
Zjutraj smo se zbrali pred občinsko zgradbo na Polzeli, v Andražu pobrali še člane društva iz Andraža in se odpeljali proti Velenju. Cilj letošnjega pohoda v neznano je bil Poštarski dom pod Plešivcem (805 m). Dom se nahaja pod stanskim grebenom Uršlje gore na njenih severovzhodnih pobočjih in je obvezna točka Slovenske transverzale. Z vasi Sele smo se peš odpravili do cilja. Po uri in pol hoje smo prispeli do Poštarskega doma. Sledil je pozdrav in kratek opis dela PD ob iztekajočem letu s strani predsednika društva. Okrepčali smo se z okusnim kosilom in nazdravili ob uspešno končanem letu. Kot vsako leto nas je obiskal tudi Božiček, ki je vsakemu podaril darilce. PD je podarilo tudi planinski koledar za leto 2015. V prijetnem vzdušju in snovanju novih izzivov, smo se proti večeru odpravili domov. Na poti nazaj smo si ogledali še Meškovo rojstno hišo. Pohoda se je udeležilo 46 planincev in 6 otrok.

Zapisal: Zoran Štok, predsednik PD

Pot po občini Polzela

Ker je letošnje poletje veliko jokalo, vsak jesenski dan s soncem obsijan zelo dobro dene. Kar nekaj planinskih izletov, tako v organizaciji PD kot tudi posameznih zanesenjakov, je padlo v vodo ravno zaradi vremena. Lepo vreme je za planince pomemben dejavnik pri odločitvi za obisk gora. Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno… bil je lep jesenski dan.
Pot po občini Polzela je že nekaj let pod okriljem PD in letos smo ga izvedli v soboto, 27. septembra. Pred občinsko stavbo smo se zbrali ob osmi uri zjutraj. Vseh osemnajst udeležencev je bilo »primerno« opremljenih, le eden udeleženec (jaz) je bil na začudenje ostalih v kratkih hlačah, vendar ko je pokukalo sonce, se je to izkazalo kot zelo primerno oblačilo.
Vsako leto prehodimo del poti, ki je opisana v knjižici za žige. Tokrat smo zbrali štiri žige: Polzela, Kmetija Bajht, Andraž, Dobrič. Torej od izhodišča smo se odpravili proti Slatinam. Mimo gradu Šenek, kjer smo prečkali park in se usmerili na cesto, ki ob gozdu in naprej pelje do kmetije Bajht. Gostoljubna gospodinja nam je pripravila domačo malico. Naj vam zaupam meni: domači kruh iz krušne peči, ocvirki, namaz z zelišči, čaj in kava. Njam! Vendar smo morali naprej – mimo Potočnika do igrišča v Andražu. Tudi tukaj so nas pozdravili domači planinci, ki so prav tako člani našega društva. Postajalo je čedalje bolj toplo, vendar nas to ni motilo, ker smo bili vsi željni sončka. Po rahlem spustu smo opravili še zadnji vzpon čez Dobrič na Goro Oljko.
Po slabih petih urah hoda smo bili lačni, zato smo si privoščili dobrote kuharja Uroša. Nato se je vsak po svoji poti vrnil v dolino. Ko sem se vrnil na izhodišče, je moj posnetek poti kazal  natanko 20 kilometrov prehojene poti.

Izlet je vodil in poročilo napisal Sandi Mlakar.

Poročilo s pohoda na Triglav 2014

Planinsko društvo Polzela je 16. in 17. avgusta organiziralo tradicionalni pohod na Triglav. Letos se je pohoda udeležilo zelo malo, čemur je verjetno botrovala slaba vremenska napoved. Vendar smo bili kljub temu deležni prekrasnih, skoraj neverjetnih razgledov vse do Tržaškega zaliva, Grossglocknerja in Dolomitov.
Štartali smo s parkirišča pod Uskovnico. Pot nas je vodila skozi gozd do Hudičevega mosta nad koriti Mostnice in dalje navkreber do Vodnikovega doma (1.817 m). Tu smo imeli daljši počitek za malico in žigosanje dnevnikov. Nato smo nadaljevali v smeri Triglava. Pot se je zmerno vzpenjala in prečila pobočja pod Vernerjem. Kmalu zatem smo premagali prvo jeklenico in za njo še par drugih in že smo se vzpenjali po meliščih do planinskega doma Planika (2.401 m). Tu je sledil daljši počitek. Pričele so se pojavljati meglice in oblaki, zato smo se odločili, da se na vrh Triglava povzpnemo naslednji dan zgodaj zjutraj. V domuje za dobro voljo poskrbel naš Robert in malo zaigral na harmoniko. Ponoči je deževalo in celo snežilo. Zbudili smo se v jasno, a mrzlo jutro. Odpravili smo se proti malemu Triglavu. Višje ko smo se vzpenjali, boljše in lepše razglede nam je ponujala planinska narava. Po dveh urah smo prispeli do rahlo snežno pobeljenega Triglava, ki se kopal v soncu. Sledi je počitek in obvezen planinski krst. Nato smo se, počasi in previdno spustili do koče na Doliču, saj je bilo na poti nekaj snega in ledu. V koči na Doliču smo imeli daljši počitek. Tu smo se odločili, da sestopimo v dolino Zadnjice po mulatjeri, kjer nas je pričakal tudi naš prevoz domov.
Ponovno smo preživeli krasen izlet v krasni družbi, zato vam za prihodnje leto priporočamo, da se ga udeležite tudi vi.

Zapisal: Zoran Štok

Fotke…

Tek na Goro Oljko 2014

Planinsko društvo Polzela je v soboto, 19. julija 2014 organiziralo 10. gorski tek na Goro Oljko, ki šteje za Štajersko – Koroški pokal. Start je bil ob 9. uri na športnem igrišču Andraž nad Polzelo, cilj pa pri planinskem domu na Gori Oljki (725 metrov).
Na progi dolžine 7,3 km so tekači morali premagati 410 metrov višinske razlike. Teka se je udeležilo 59 tekmovalcev iz cele Slovenije, od tega 44 moških in 15 žensk. Tekmovanje je potekalo v osmih moških in sedmih ženskih kategorijah.
S komaj 11. leti je bila najmlajša tekačica Nuša Žerjav iz Dobriča, najstarejša pa Darinka Bošnjak iz Velenja (65 let). Med tekači je bil najmlajši tekač Matej Meklav iz Dobriča (15 let), najstarejši pa Branko Janez Rojc iz Prebolda s spoštljivimi 73. leti.
Na cilju so vsi tekmovalci prejeli pisno priznanje, spominsko majico in topel obrok. Prvi trije v kategorijah so prejeli medalje, prvi trije zmagovalci v skupnem seštevku pa pokale.
Na cilju so člani Območnega združenja Rdečega križa Žalec krajevna organizacija Polzela z merjenjem srčnega pritiska poskrbeli za hiter preventivni pregled tekmovalcev.

Rezultati…

Vsem tekačem iskreno čestitamo za odlične rezultate.

Srečamo se zopet prihodnje leto.

Zapisal: Zoran Štok, predsednik PD Polzela in glavni organizator teka

Fotografije…

Nočni pohod na Goro Oljko ob Kresni noči

Poletni solsticij ali tudi Kresna noč  je najdaljši dan v letu, ki označuje začetek poletja in hkrati zaznamuje začetek daljšanja noči. Ker po tem dnevu sonce pojenja, so naši predniki verjeli, da ogenj zakurjen na kresno noč, pomaga soncu ohraniti in povečati njegovo moč. Kresove so kurili na vrhovih hribov, čim bližje nebu, okoli ognja so plesali in hodili po žerjavici.
V nedeljo 22. junija smo pohodniki našega planinskega društva izvedli 34. Pohod ob Kresni noči.  Vendar smo kresove zamenjali za naglavne svetilke in žerjavico za udobne planinske čevlje. Na zbirnem mestu pred občinsko stavbo na Polzeli se nas je zbralo deset kresnic, ki smo iz centra Polzele krenili po cesti mimo gradu Komenda in naprej proti Slatinam. Na poti po gozdni jasi smo se odcepili levo po markirani stezi, ki vodi mimo domačije »pri Mac« in po cesti proti Vinskem vrhu. Pred vrhom smo zavili desno v smeri Vimperka. Na poti proti Grof Turnu smo obšli nekaj podrtih dreves, ki so posledica letošnje ujme, vendar je pot že dobro uhojena po krajši obhodnici. Od Grof Turna smo hodili po makadamski in asfaltirani cesti do gostilne Pri Jugu. Tukaj smo malo postali in se okrepčali. Pridružili sta se nam še dve pohodnici in najmlajša je štela šest let. Proti vrhu smo nadaljevali po Martinovi poti. Na Gori Oljki so nas že pričakali planinci iz Andraža in po krajšem druženju smo  naredili skupinsko fotografijo. Ker je bila ura že kar pozna smo morali domov. Prižgali smo svoje svetilke in zaradi varnosti hodili po cesti mimo domačije »pri Tomaž« in skozi Slatine. Na izhodišče smo se vrnili ob pol noči. Čeprav je bila na Polzeli gasilska veselica smo bili preveč utrujeni za ples, saj smo hodili dobre štiri ure. Pohod sta vodila Sandi Mlakar in Jožica Jegrišnik.

Zapisal: Sandi Mlakar

Poročilo ob dnevu planincev v Bohinjski Bistrici

Kar nekaj mlajših in starejših članov PD Polzela se je v soboto, 14. junija 2014 udeležilo srečanja ob 120. obletnici Orožnove koče – prve planinske koče SPD.  Dan Slovenskih planinskih doživetij je ponujal več možnosti aktivnega sodelovanja za vse starostne skupine. Vso dogajanje se je pričelo ob 9. uri pri dvorani Danica.
Kar 23 naših mladih članov se je udeležilo 3-urnega pohoda do izvira Bistrica, kjer so poslušali tudi pravljico in se vrnili čez Dobravo nazaj k dvorani Danica. Tu so se preizkusili v plezanju na mobilni plezalni steni in v vožnji z raznimi kolesi. Vse so budno spremljale mentorice Mija, Irena in Tanja.
Starejši planinci pa so se podali do Orožnove koče za Liscem. Naš praporščak Janko pa se je praporom našega PD udeležil slavnostne povorke. Sprehodili smo se tudi ob stojnicah, ki so ponujale domače dobrote in planinsko literaturo ter opremo.

Preživeli smo lep in zanimiv dan.

Zapisal: Zoran Štok

Fotografije je ujala BETI…

Poročilo s pohoda po poteh XIV. divizije

Planinsko društvo Polzela se je udeležilo pohoda ob srečanju planincev Savinjske regije po obnovljeni poti XIV. divizije v organizaciji SMD-o.
Z avtobusom smo ob 7. uri krenili iz Žalca proti Celju, mimo Laškega do Vrha nad Laškim, kjer je bil pri OŠ začetek pohoda. Pohod so vodili vodniki in markacisti PD Vinska Gora, ki so pot markirali in ob njo namestili nove smerne table. Pet urna pot nas je vodila mimo Sv. Miklavža in Lovrenca do Lisce.  Na Lisci je pri planinskem domu sledil kulturni program v spomin 70. obletnici odkar je XIV. divizija vkoraka na slovensko ozemlje. V nadaljevanju je sledilo družabno srečanje z živo glasbo. Domov smo se odpeljali ob 18. uri. Pohoda se je udeležilo 120 planincev SMD-o, od tega 5 iz PD Polzela. Drugo leto pa se zopet snidemo.

Zapisal: Zoran Štok

Cres

Planinsko društvo Polzela je organiziralo tri dnevno potepanje po Otoku Cresu. S Polzele smo se odpeljali mimo Ljubljane do mejnega prehoda Jalšane. Ena od udeleženk izleta ni imela osebnega dokumenta, zato je hitro postala glavna tema vseh debat J. Iz Brestave smo s trajektom prispeli v Porozine, na otoku Cresu. Od tu dalje pa smo peš nadaljevali po kraški planoti in po slabih štirih urah hoje smo prispeli do zanimive obmorske vasice Beli. Po ogledu vasi, smo utrujene noge malce namočili v morje. Nato smo se z avtobusom odpeljali do križišča Križići, kjer se nas je nekaj odpravilo peš na Sis (639 m), najvišji vrh otoka Cresa. Po vrnitvi nam je Mirko skuhal okusno kavo. Pot smo smo nadaljevali do Osorja in nato po razgledni poti proti morju in po eni uri in pol prišli do planinskega doma Sveti Gaudent. Tu nas je čakala okusna večerja in prenočišče.
Drugi dan smo se po zajtrku spustili do Osorja in se z  avtobusom odpeljali do Velikega Lošinja, kjer nas je pričakal predsednik PD Osorščica Bolto, z nami je preživel ves dan in nam pokazal veliko zanimivega. Razdelili smo se v dve skupini. Ena si je ogledala mesto, druga pa se je povzpela na bližnji vrh Sveti Ivan in občudovala lep razgled na morje. Skupaj smo se nato odpeljali do Velikega Lošinja in se poslovili od Bolta. Ženski del si je zaželel večerje pečene na žaru, seveda smo jim z veseljem ustregli. Pri planinskem domu smo si tako pripravili nepozaben piknik in pozno zvečer odšli spat.
Po zajtrku smo se razdeli v dve skupini. Prva je odšla do Osorja in se odpeljala v Nerzine, druga pa se je podala po markiranih poteh do Televrina (558 m), ki je najvišji vrh Lošinja in dalje do Sv. Nikola in vse do Nerezin. Pot je bila prijetna, polna raznovrstnih rastlin in čudovitih razgledov. Po pohodu smo se v dežju odpeljali do Porozin, se vkrcali na trajekt in nato pot nadaljevali do Opatije. Tu smo si privoščili sladoled in kratek sprehod po mestu. Domov smo se vrnili v večernih urah. Tudi tokratni, sedaj že tradicionalni izlet na Cres je minil lepo, zato si čim več takšnih izletov želimo tudi v prihodnje.

Zapisal: Zoran Štok

Fotografije je tokrat ujala BETI…

Gora Oljka je končno dobila vodovod

Datum 27. april 2014 bo, v zgodovini Planinskega društva Polzela, zapisan z zlatimi številkami, saj je Gori Oljki prinesel vodovod.
Svečana otvoritev se je pričela ob 11.30 uri. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Polzela, vmes pa so se zvrstili govorniki: župan občine Polzela gospod Jože Kužnik, podžupan občine Šmartno gospod Janko Avberšek, poslanec in nekdanji župan občine Polzela gospod Ljubo Žnidar in predsednik PD Polzela, ki je v zahvalo podelil pisna priznanja vsem najbolj zaslužnim, obema sodelujočima občinama pa kipec planinca.
Kljub slabši vremenski napovedi se je slovesnosti udeležilo veliko ljudi.
Po kulturnem programu je vodovod blagoslovil tudi gospod župnik Jože Kovačec. Gasilci PGD Andraž pa so dogodek okronali z gasilskim vodometom. Slavnostni trak smo prerezali župan občine Polzela, podžupan občine Šmartno ob Paki in predsednik PD Polzela. In kot se spodobi, smo novemu vodovodu na pot nazdravili s kozarcem vode iz vodovoda. Po otvoritvi je sledila pogostitev.
Ob tej priložnosti bi se še enkrat želel zahvaliti vsem, ki ste pomagali pri tem projektu. Hvala tudi oskrbniku planinskega doma Urošu Možini in njegovi ekipi.

Zapisal: Zoran Štok

Fotografije je ujel Tomaž…

POROČILO S PLANINSKEGA POHODA PO SPP SOCERB-ANKARAN

Z avtobusom smo se preko Sežane odpeljali do gradu Socerb, ki ponuja enkraten razgled na celoten Tržaški zaliv. Od tam smo se peš, preko planote Breg, spustili v Osapsko dolino do slikovite vasice Osp, ki leži pod svetovno znano plezalno steno. Mimo plezalnega tabora in po prečkanju potoka, smo pot nadaljevali po vzdrževanem kolovozu in stezicah navzgor vse do vasice Tinjan. Po počitku in okrepčilu smo pohod nadaljevali po razgledni slemenski cesti navzdol, vse do Zgornjih Škofij. Med potjo smo si ogledali zanimivo pokrajino s pogledom na mesti Koper in Trst ter njuni okolici. Skozi Zgornje Škofije smo nato nadaljevali naš spust vse do Spodnjih Škofij, kjer smo prečkali glavno cesto Koper-Trst in nadaljevali v smeri Miljskega hriba proti Hrvatinom. Žal je takrat začelo deževati in družno smo se odločili, da pohod na tem mestu zaključimo ter počakamo avtobus, s katerim smo se nato zapeljali do Ankarana, zadnje postaje našega pohoda. Odpeljali smo se na osmico v vas Grahovo Brdo k Šušč, kjer smo se naužili kmečki dobrot. Nekaj pa smo jih odpeljali tudi domov.

Poročilo sestavila vodnika PZS: Robert Grmek in Zoran Štok

Poročilo o pohodu na Raduho

Nekaj članov PD Polzela se nas je odločilo za zimski pohod na Raduho (2062 m).
Startali smo pri kmečkem turizmu pod Radušnikom. Po dobrih petnajstih minutah hoje smo prišli do snežne podlage, ki nas je spremljala do vrha. Sneg je bil južen in pot utrjena tako, da je bila hoja prijetna. Po dobri uri in pol smo prišli do koče na Loki. Po krajšem počitku in kavici smo se odpravili proti vrhu Raduhe. Ta dan je bil tudi organiziran Arničev pohod tako, da je bilo pohodnikov precej, pa tudi vreme nam je postreglo s soncem. Zaradi snega, ki nam je omogočil drsanje, smo sestopili precej hitro. Po dveh urah smo prišli do izhodišča, kjer smo pustili avto. Kljub zimskim razmeram, je bil pohod enkraten.

Zapisal: Zoran Štok

Še fotke…

Po poteh Slovenske himne!

Planinsko društvo Polzela je, v soboto, 1. februarja organiziralo pohod po poteh Slovenske himne.
Zaradi zelo slabega vremena, se je pohoda udeležilo samo 10 pohodnikov. Vse do vstopa v Vipavsko dolino so nas spremljale ekstremne zimske razmere. Ob vstopu v Vipavsko dolino pa nas je pričakala skoraj pomlad, celo nekaj sonca se je prikazalo izza oblakov.
Od Šmarja naprej nas je pot vodila gor in dol po kolovozih in stezah, med vinogradi in samotnimi domačijami, kjer je bilo na voljo polno nadvse okusnih domačih dobrot. Tako, da je še Zoran, sendviče iz nahrbtnika, domov prinesel nedotaknjene . Med potjo smo se udeležili tudi maše v eni izmed gorskih cerkvic.
Na pot domov smo se podali predčasno, saj nas je, zaradi  izredno slabega vremena, čakala še naporna vožnja .

Zapisala: Vili in Zoran

Poročilo s pohoda Zdravju naproti

Planinsko društvo Polzela ja v soboto, 18. januarja 2014 organiziralo že 33. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Kljub slabi napovedi in občasnem rahlem rosenju se je pohoda udeležilo okoli 700 pohodnikov iz cele Slovenije in osem pohodnikov iz sosednje Hrvaške. V ta namen je vozil tudi poseben vlak iz Celja do Velenja. Pohod je bil voden iz Polzele in iz Šoštanja. Na Gori Oljki pri planinskem domu so vsi udeleženci prejeli trdo kuhano jajce, v znak prazniku Sv. Neže.
Podelili smo 9 priznanj za 10-kratno udeležbo na pohodu ter dve priznanji za 20-kratno udeležbo, slednji sta romali v roke gospema Beti Mlakar in Majdi Blagotinšek, obema iz Polzele.  S ponosom objavljamo tudi podatek, da se je gospod Ferdo Glavnik udeležil vseh 33 pohodov.
Udeleženci so bili z organizacijo pohoda in ponudbo v planinskem domu zelo zadovoljni. Zagotovili so, da se še vrnejo v naše kraje.

Zapisal: Zoran Štok

15. Nočni pohod po poteh Cankarjevega bataljona (Železniki – Ratitovec – Dražgoše)

V soboto, 11. januarja 2014 se nas je 7 članov PD Polzela udeležilo tradicionalnega 15. Nočnega pohoda po poteh Cankarjevega bataljona Železniki – Ratitovec – Dražgoše.
Zbrali smo se v Železnikih in rahlo zaspani kar težko pričakali start, ki je bil ob 24. uri. Najprej nas je pot vodila po asfaltirani cesti do vasice Prtovč, kjer je bil prvi krajši postanek. Tokrat smo imeli z vremenom srečo, saj nas je jasno nebo razvajalo s pogledi na ozvezdja.
In že smo, po strmi in zaledeneli planinski poti, začeli z najtežjim delom vzpona čez Razor do Krekove koče na Ratitovcu. Snega na tej višini smo se zelo razveselili, saj smo končno dobili občutek, da smo na zimskem pohodu. V koči smo imeli daljši počitek, kjer smo se ogreli ob domačem čaju. Še vedno jasna noč nam je ponujala čudovit razgled na gorenjsko stran, kjer smo lahko opazovali luči večjih mest in krajev, proti Bohinju pa je razglede, žal zakrivala megla v nižinah. Ob tem času, ko večina ljudi spi (štiri zjutraj), je tudi luna že pričela zahajati. Z malico in počitkom smo si nabrali novih moči in se preko planine Pečana povzpeli na Kosmati vrh in se od tu spustili preko Jesenovca, Ledin in Mosti do Rastovke. Tu smo se ob kresovih pogreli in spočili, saj smo bili zaradi prečute noči rahlo prezebli in tudi že precej utrujeni, čakalo pa nas je pa še od 3 do 4 ure hoje. Na Jelovici smo uživali v čarobnih barvah, ki nam jih je ponujal sončni vzhod, na razgledni točki na Vratnem robu pa smo lahko bčudovali vrhove okoliških hribov, ki so jih obdajali prvi sončni žarki. Po lovski poti smo prišli do Kališnika, kjer smo, globoko pod nami, lahko videli vasico Dražgoše. Na tej točki se nas je zbralo vseh 261 pohodnikov, razvili smo zastave in se ponosno spustili skozi Jelenšče do osnovne šole v Dražgošah. Ko opraviš takšen pohod, si lahko resnično ponosen nase in na ostale udeležence pohoda. Zato je bilo zadovoljstvo na naših utrujenih obrazih povsem opravičeno.
Čutiš, da si del velike družine, ki se bo naslednje leto zopet srečala na naslednjem, 16.  Tradicionalnem pohodu Železniki – Ratitovec – Dražgoše. Z navdušenjem priporočamo, da se ga udeležite.

Poročilo napisala Tomaž in Sergeja

Koledniki

Planinci smo se zgodaj zjutraj na predzanji dan minulega leta zbrali na parkirišču pred občinsko zgradbo. Jutro je bilo bolj turobno, saj je iz nizkih oblakov rahlo pršilo. Ker je bil delovni dan in nič kaj vzpodbudno vreme, smo se zbrali v bolj skromnem številu. Podali smo se po običajni poti mimo domačij, kjer se nahajajo kontrolne točke planinskih poti, ki vodijo ali prečkajo našo občino. Najprej smo se ustavili pri domačiji Korber, kjer je kontrolna točka savinjske in polzelske poti, nato smo odšli preko Sevčnika mimo domačij Koška in Vaga, kjer so kontrolne točke polzelske in andraške poti. Pot smo nadaljevali mimo Andraža do domačije Bajht, kjer je prav tako kontrolna točka polzelske in andraške poti. Med potjo so se nam pridružili še trije planinci. Na domačijah smo bili lepo sprejeti in postreženi, voščili smo jim vse lepo v prihajajočem letu in se jim zahvalili za sodelovanje s skromnim darilom – planinskim koledarjem. Pot nas je vodila blizu doma župana občine Polzele, ki nas je opazil in nas povabil na okrepčilo. Malo smo poklepetali, nato pa tudi njemu izrekli najlepše želje za prihodnje leto.
Pot smo zaključili na mestu, kjer smo jo začeli, pred občinsko zgradbo. Bila je prijetna, časa za klepet dovolj. Nekaj utrinkov je vidnih tudi na posnetkih, ki sta jih naredila Tomaž in Blaž. Dež nas ni motil, nekateri pa dežnikov niso pospravili tudi, ko je dež povsem ponehal. Menda so se bali opeklin, če bi nenadoma posijalo sonce 🙂

Sreče, zdravja in varen korak v novem letu!
Zapisala: Mirko in Zoran

Fotografije je ujel Tomaž.

Iz našega izleta v neznano

V soboto, 21. decembra smo se planinci PD Polzela odpravili v neznano. Kljub slabemu vremenu se nas je pred občinsko zgradbo zbralo 38 dogodivščine željnih. Z avtobusom smo se odpeljali proti Mozirski koči. Zadnje pol urice poti smo premagali peš, da smo si v koči z večjim veseljem privoščili okrepčilo. Oskrbnik Filip nam je dobrodošlico zaželel kar s kitaro v roki. Polovica udeležencev se nas je podala še na Boskovec, ostali pa so se predali družabnemu klepetu v koči.
Ko smo se zopet vsi zbrali, nas je naš predsednik Zoran, kot vedno skrbno seznanil z vsemi pomembnejšimi dogodki in dosežki povezanimi z delovanjem našega planinskega društva. Poročilo je zaključil s prijazno zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnosti našega društva.
Sledilo je okusno kosilo, ki ga je pripravil oskrbnik Filip s svojo ekipo. Obiskal nas je tudi Božiček in nam razdelil drobna darilca. Ob prijetnem klepetu in petju je kar prehitro minil čas, ko smo se morali odpraviti domov.
Za konec smo drug drugemu zaželeli vesele praznike in varen korak na naših prihodnjih poteh in enako želimo tudi vam.

Zapisala: Jožica Jegrišnik

Fotografije je ujela Beti Mlakar.

Pohod po poteh občine Polzela

V soboto, 28. septembra smo se podali po poteh občine Polzela. Pot nas je vodila skozi Slatine do Bajhta, kjer smo se naužili okusnih domačih dobrot. S polnimi želodci smo se z lahkoto odpravili
naprej mimo Potočnika in Kočijaža do športnega igrišča v Andražu. Od tu nas je pot vodila do Grebenška po Savinjski poti čez Brezovec vse do našega končnega cilja na Gora Oljki, kjer smo pomalicali in se ogreli s čajem. Najmlajše in najstarejše pohodnike in pohodnice smo obdarili z majico PD. Seveda nismo pozabili tudi na tiste, ki so se pohoda udeležili največkrat. Po daljšem
počitku smo se z veliko dobre volje in lepimi vtisi odpravili v dolino.

Zapisal: Palir Bernard

Fotografije je tokrat ujela Beti Mlakar.

Poročilo s pohoda na Triglav

Planinsko društvo Polzela je 16. in 17. avgusta organiziralo dvodnevni pohod na najvišji vrh Slovenije – Triglav (2.864 m). Pohoda se je udeležilo 37 planincev.
V zgodnjih jutranjih urah smo se izpred občinske zgradbe na Polzeli odpeljali proti Gorenjski, natančneje do doline Vrat, kjer smo se peš odpravili do Aljaževega doma v Vratih in po Tominškovi poti do Studenca in dalje do doma Valentina Staniča. Sledil je polurni počitek za malico in žigosanje dnevnikov in seveda za fotografiranje.
Pot smo nadaljevali do doma na Kredarici. Ker sta nam je čas in lepo vreme dopuščala, se nas je velika večina, se še isti dan odpravila čez Mali Triglav na vrh Triglava (2.864 m). Sledil je krst pohodnikov, ki so bili prvič na najvišjem vrhu Slovenije. Takšnih je bilo kar sedemnajst. Po krstu je vsak prejel krstni list. Sledil je spust na Kredarico, kjer smo prenočili.
Za tiste, ki prvi dan niso bili dovolj pri močeh, smo vzpon na vrh Triglava organizirali v nedeljo zgodaj zjutraj in se v planinsko kočo na Kredarici vrnili že v času zajtrka. Dogovorili smo se za sestop v dolino Vrat čez Prag in nato z avtobusom proti domu. Vsi udeleženci so bili klub naporni turi zelo zadovoljni in navdušeni nad izletom. Domov smo se vrnili v večernih urah.

Vse fotografije so delo Tomaža Kulovca.

Zapisal: Zoran Štok

 

9. tek na Goro Oljko

V soboto, 20. julija smo organizirali že 9. gorski tek na Goro Oljko. Začetek starta je bil ob 9. uri na športnem igrišču Andraž nad Polzelo, cilj pa na Gori Oljki pri planinskem domu (725 m).
Tek šteje ta Štajersko-koroški pokal, zato so se ga tudi letos udeležili tekači iz cele Slovenije. Na progi sta bili dve postojanki z osvežilno pijačo in svežim sadjem. Na cilju so člani Območnega združenja Rdečega križa Žalec in krajevna organizacija Polzela izvedli merjenje srčnega pritiska in prikaz oživljanja z defibrilatorjem. Na cilju so tekači prejeli topel obrok, spominsko majico in priznanje, prvi trije v kategoriji pa tudi medalje. Prvi trije absolutni zmagovalci pa tudi pokale.
58 tekačev in tekačic je tekmovalo v  osmih moških (43 tekačev) in sedmih ženskih (15 tekačic) kategorijah. Moških 43. tekačev in 15. ženskih tekačic.
Najmlajša med deklicami je bila desetletna Nuša Žerjav iz Dobriča, med dečki pa Matej Meklav, prav tako iz Dobriča pri Polzeli (14 let). Med ženskami je bila najstarejša Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca (79 let), med moškimi pa Štefan Robač iz Raven na Koroškem (83 let).

Rezultati

Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji teka se najlepše zahvaljujem.

Zapisal: Zoran Štok

Fotografije

S pohoda na Grintovec

Planinsko društvo Polzela je v nedeljo, 21. julija organiziralo pohod na najvišji vrh Savinjsko Kamniški Alp – Grintovec (2.558 m).
V zgodnjih jutranjih urah smo se odpeljali proti Kamniški Bistrici. Mimo Žagane peči smo se odpravili proti postaji tovorne žičnice in naprej mimo Kokrskega dola do Cojzove koče na Kokrškem sedlu (1.793 m). Sledil je polurni počitek za malico, žigosanje dnevnikov in fotografiranje. Zaradi zdravstvenih težav nekoga izmed nas, so nekateri planirani pohod spremenili in udeleženko pospremili do Cojzove koče. Ostali smo krenili naprej, prti vrhu. Pot nas je vodila po pestri naravi, polni zaščitenih in drugih rastlin. Na vrh Grintovca smo se povzpeli čez Mala vratca in mimo Jam. Sledil je počitek s fotografiranjem in žigosanje dnevnikov. Prej oblačno vreme, nam je na vrhu postreglo s prečudovitim razgledom po okoliških vršacih.
Sestopili smo po isti poti do Cojzove koče, kjer se nam je pridružila še planinka, ki je imela pri vzponu težave in se skupaj z nami vrnila v Kamniško Bistrico. Vreme se je izboljšalo in sonce nas je spremljano do konca poti. V Kamniški Bistrici je sledil daljši počitek, katerega so nekateri izkoristili za osvežitev v ledeno mrzli Kamniški Bistrici.
Utrujeni, a zadovoljni in navdušeni, smo se z avtobusom odpravili proti domu.

Zapisal: Zoran Štok

Fotografije je ujel Tomaž.
Pohod na Goro Oljko ob Kresni noči

Planinsko društvo Polzela je v nedeljo, 23. junija organizirano pohod na Goro Oljko ob Kresni noči. Zbrali smo se ob 19. uri, pred občinsko zgradbo na Polzeli. Na pot nas je pospremil rahel dež, katerega je po nekaj minutah pregnalo sonce.
Pot nas je vodila skozi Šenek, po Savinjski poti mimo Maca, pod Vinskem vrhu, na Vimperk in mimo Grofturna do Juga. Tu je sledil krajši počitek.  Od tu smo nadaljevali po romarski poti na Goro Oljko.
Sledil je počitek, žigosali smo izkaznice in planinske dnevnike. Pohodnikom PD Polzela in Planinske sekcije Andraž se je pridružilo tudi nekaj kolesarjev iz kolesarske sekcije PD. V poznih večernih urah smo se, v soju svetilk in polne lune, odpravili v dolino.

Zapisal Zoran Štok

Dan planincev Kamniška Bistrica!

Planinci planinskega društva Polzela smo se v soboto, 15. junija udeležili srečanja planincev v Kamniški Bistrici. Dan Slovenskih planincev je bil posvečen 120-letnici Slovenskega planinskega društva/Planinske zveze Slovenije, PD Kamnik in PD Ljubljana Matica. Na voljo so bile aktivnosti za mlade in starejše planince.
Sodelovali smo v lovu za skritim zakladom, v družabnih delavnicah in v orientacijskih dogodivščinah. V planinski orientaciji sta sodelovali dve naši ekipi in zasedli prvi dve mesti. Vse so budno spremljale mentorice Irena, Martina in Jana.
Starejši planinci pa so se podali na pohod po Koželjevi poti iz Kamnika. Janko pa se je praporom PD udeležil slavnostne povorke ob svečani prireditvi.
Mirko in Zoran pa sva strasirala progo za orientacijo.
Domov smo se utrujeni, a polni lepih doživetij vrnili v večernih urah.

Zapisal: Zoran Štok

POROČILO Z IZLETA PO DOLINI GLINŠČICE

V soboto, 27. aprila smo se z avtobusom odpeljali preko Sežane, mimo Lipice, do vasice Jezero na Tržaškem Krasu. Od tam smo peš nadaljevali po slikovitem kraškem robu, z enkratnim razgledom na celoten Tržaški zaliv ter se na križišču poti spustili do, že zdavnaj opuščene železniške proge Kozina-Trst in skozi predore, vse do vasice Botač, ki leži v zatrepu doline tik ob slovenski meji. Lepo vzdrževana pot nas je od tam vodila nad ozko sotesko reke Glinščice, mimo 30 m slapa do starodavne cerkvice sv. Marije na Pečeh (Griža). Po počitku in okrepčilu smo se spustili navzdol in nadaljevali po poti, skoraj do Boljunca. Med potjo smo si ogledali zanimive rečne tolmune, okljuke in kaskade, ostanke rimskega vodovoda iz prvega stoletja našega štetja, ki je oskrboval takratno mesto Trst (Tergeste). Po prečkanju reke smo se, po krajšem melišču in skrotju, povzpeli mimo plezališča, do lepo urejenega razgledišča nad dolino, od tam pa navzgor, po cesti in skozi gozd, vse do Jezera. Po spustu smo si z drugega razledišča še enkrat ogledali slikovito dolino in del poti, po kateri smo pravkar hodili ter se vrnili do izhodiščne točke pri cerkvici na Jezeru, kjer nas je že čakal prevoz proti domu. Vreme je bilo ves čas bolj ali manj oblačno, ozračje pa ne prevroče in zato zelo primerno za hojo.

Zapisal: Robert Grmek

Slike pa je tokrat ujela Sergeja

Poročilo 25. zimskega pohoda na Ramšakov vrh

Planinsko društvo Polzela se je v nedeljo, 3. februarja udeležilo 25. zimskega pohoda na Ramšakov vrh. Mrzel in rahlo zasnežen dan je privabil samo deset udeležencev. Začetek pohoda je bil pred večnamensko dvorano v Vinski gori od koder smo se povzpeli na Gonžerjevo peč. Zaradi snega in spolzkih tal je bila potrebna precejšnja previdnost pri hoji, a nam je kljub temu uspelo varno priti na vrh. Malo smo se okrepčali, nato pa se povzpeli na najvišjo točko našega pohoda, Ramšakov vrh (937 m). Sledil je krajši počitek in žigosanje planinskih dnevnikov. Nato smo se spustili do kmečkega turizma Tuševo, kjer nas je pozdravilo sonce. Po daljšem počitku smo se vrnili v  Vinsko goro. Pod vtisom pravega zimskega smo se napotili proti Polzeli.

Zapisal: Zoran Štok

Poročilo 31. zimskega pohoda Zdravju naproti!

Planinsko društvo Polzela je v soboto, 21. januarja organiziralo že 31. zimski pohod na Goro Oljko. Pohoda se je udeležilo več kot 700 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Stopili smo v oblačno in megleno jutro, na cilju pa nas je pričakalo sonce. Na Gori Oljki so udeleženci prejeli trdo kuhano jajce v počastitev goda Neže (Sv. Neža kuram rit odveže – slovenski pregovor).

Podelili smo posebna priznanja za:

  • 10-kratno udeležbo: Anita Marovt, Franci Kumer, Vili Drnovšek, Marija Verdenik, Danica Vodovnik in Ivo Kotar
  • 20-kratno udeležbo: Vera Radi, Darinka Kocbek, Matej Bertelovič, Drago Videtič, Milena Videtič in Zoran Štok

Z nami je bil tudi gospod Ferdo Glavnik s Polzele, ki pa se je udeležil vseh pohodov doslej.

Zapisal: Zoran Štok

Utrinki z Božično-novoletnega pohoda Koledniki

Predzadnji dan lanskega leta smo organizirali že tradicionalni pohod Koledniki. Kmetijam, ki so opremljene z žigi naše planinske poti, smo se s planinskim koledarjem želeli zahvalili za njihovo dolgoletno sodelovanje.
Pohod smo pričeli v meglenem jutru, brez snega in zimske idile, vendar nas je že pri  domačiji Korber, za naš trud nagradilo sonce. Kot vsako leto, smo se tudi tokrat okrepčali z odličnim domačim čajem in prazničnimi dobrotami. S soncem obsijana pot nas je potem vodila do Pepča, mimo domačije Zgornja Koška in dalje do domačije Vaga, kjer smo bili ponovno deležni slastnih domačih dobrot. Sledil je spust do kamnoloma in vzpon do gostilne Gričar, od koder smo obiskali še kmetijo Bajht . Nekaj udeležencev se je povzpelo še na Goro Oljko in ob spustu obiskali še domačijo Jug in Mac.
Pohod smo zaključili v prijetnem vzdušju.

V letu 2013 vam želimo varen korak.

Zapisala: Mirko Jegrišnik in Zoran Štok

Fotografije je ujel Tomaž.

 

Pohod v neznano…

… je dobil svoje ime v soboto, 15. decembra. Cilj našega tokratnega pohoda je bil na Paškem Kozjaku, 639 metrov visokem vrhu v Velenjski občini, ki je uvrščen v Naturo 2000. Na pot nas je pospremil deževen dan, zato smo si privoščili in se na cilj pripeljali kar z avtobusom. Da bi popravili slab vtis, smo se  kasneje peš odpravili na bližnji Špik.
V planinskem domu smo si priredili sproščen in prijeten zaključek leta, preleteli letošnje aktivnosti, se dotaknili načrtov v prihodnjem letu in ob zanimivem kvizu, katerega avtorica je bila naša tajnica Manica, razmigali tudi naše sive celice. Seveda nas je tudi letos obiskal Božiček Berni in nas obdaril z darilcem in planinskim koledarjem za leto 2013.
Veseli smo, da se tega izleta vsako leto udeleži veliko planink in planincev, med njimi je bilo tudi letos kar nekaj otrok.
Izlet je minil v prijetnem vzdušju. Želim vam, da vas takšno vzdušje spremlja skozi ves praznični december.

Zoran Štok, predsednik PD

Fotografije je tudi tokrat ujel Tomaž.

 

Poročilo s pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža!

Planinsko društvo Polzela se je v soboto, 10. novembra  udeležilo pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pohoda se je udeležilo 65 planincev, zato smo se proti Litiji odpeljali  kar z dvema avtobusoma.
Po opravljeni prijavi smo se, po dobro označeni poti odpravili najprej do Šmartnega, nato po gozdu preko Slatin, Jelše in Preske. Odločili smo se za južno traso, saj nam je ponujala ogromno postojank z domačimi dobrotami in prekrasnih razgledov na razgibano jesensko pokrajino. Po 21 kilometrih hoje smo, okoli 14. ure, prispeli v Čatež, kjer nas je pričakala »Razhodja«,  tradicionalna zabava za vse pohodnike. Izlet smo zaključili v prijetnem vzdušju

Zapisal : Zoran Štok


Oj, Triglav moj dom, kako si krasan!

S to mislijo smo se v nedeljo, 12. avgusta vrnili z dvodnevnega izleta na Triglav – kralja slovenskih gora.
Izlet na Triglav je v našem planinskem društvu, eden od tistih, ko na avtobusu noben sedež ne ostane prazen. Česar smo izredno veseli. Tudi letos smo ga napolnili do zadnjega kotička. Zbralo se nas je trideset ljubiteljev visokogorja. Od najmlajšega Kristjana, s svojimi rosnimi 12. leti, do najstarejšega, Huberta, ki jih šteje kar 70 let, kar pa v  njegovem strumnem koraku ni bilo opaziti.
V soboto, 11. avgusta  smo se, v zgodnjih jutranjih urah,  iz Zadnjice, v dobrih štirih urah, povzpeli do koče na Doliču. Pot se je vila po dobro utrjeni mulatieri, ki nam je, turnim kolesarjem, delala velike skomine. Kljub precejšnji prehojeni razdalji, je pot hitro minila, saj nas je ves čas zabaval ‘radio’ Jegrišnik, ki je kljub višinam prav dobro vlekel.
Popoldanska vremenska napoved nam ni šla ravno na roke, zato smo se v soboto odpovedali vrhu Triglava in pot, iz Doliča, nadaljevali do doma Planika, kjer smo, po vse prej kot dolgočasnemu popoldanskemu druženju in klepetanju, tudi prespali.
V nedeljo smo kljub zgodnji uri brez težav vstali iz toplih postelj, za kar se moramo verjetno zahvaliti oskrbnici koče na Planiki, ki nas je prejšnji večer pravočasno napodila v postelje. Po zajtrku smo se, v popolni jasnini, vsi oblaki so bili namreč daleč pod nami, odpravili proti vrhu Triglava. Precej sveže jutro za ta letni čas, je prebudilo tudi tiste bolj zaspane in tako smo z vrha Triglava, ob 7. uri, z SMS telefonskimi pozdravi, v nedeljsko jutro prebudili tudi naše domače.
Za vse, ki so se na vrh Triglava povzpeli prvič, je predsednik Zoran pripravil kup precej zahtevnih vprašanj iz planinske šole. Ker odgovorov niso poznali, jih je po staro-šolsko, pošteno namahal po riti.
Po triglavskem krstu je sledil spust do Planike, kjer smo skrbno pregledali naše nahrbtnike, da se slučajno ne bi zgodilo, da bi v dolino odnesli kakšne ne potrošene železne rezerve v obliki domačih borovničk in drugih domačih zdravil. Do kovinarske koče v Krmi, kjer nas je čakal avtobus, nam je ostalo še dobre tri ure prijetnega spusta.
Tako smo v PD Polzela naše planinske podvige,  tudi letos okronali z vzponom na najvišji vrh Julijskih Alp. Domov smo se vrnili, rahlo utrujeni, a polni lepih vtisov.
Foto utrinke je tokrat v svoj fotoaparat ujel Tomaž in nam tako omogočil, da bomo ob pregledovanju fotografij, lahko podoživljali prijetne trenutke našega druženja.

Zapisal: Aleš Žučko

Poročilo s pohoda na Krn

PD Polzela je v soboto, 28. julija organiziralo pohod na Krn, 2.244 metrov visok biser Krnskega pogorja. Prvotno načrtovan dvodnevni izlet smo, po dogovoru z udeleženci pohoda, skrajšali na en dan.
V zgodnjih jutranjih urah smo, se izpred doma dr. Klemna Juga v Lepeni, podali proti domu na Krnskih jezerih, kjer smo se okrepčali in naužili lepot narave. Po krajšem počitku smo pot nadaljevali proti vrhu Krna, kjer nas je pričakal prelep razgled po okoliškem hribovju. Pri Gomiščkovem zavetišču (2.182 m) smo si privoščili daljši počitek, nato pa sestopili v smeri Drežnice.
Domov smo se, malce utrujeni, a polni prelepih vtisov, vrnili v večernih urah.

Zapisal: Zoran Štok, predsednik PD

8. gorski tek na Goro Oljko

Planinsko društvo Polzela je v soboto, 14. julija 2012  organiziralo 8. gorski tek na Goro Oljko s ciljem na Gori Oljki, pri planinskem domu (725 m). Začetek starta je bil ob 9. uri, na športnem igrišču v Andražu nad Polzelo.
Tekači so na 8 kilometrov dolgi progi premagali 390 m višinske razlike. Tek šteje ta Štajersko Koroški pokal, zato se ga je udeležilo 63. tekačev iz cele Slovenije, od tega 48 tekačev in 15 tekačic, ki so tekmovali v osmih moških in petih ženskih kategorijah.
Najmlajša tekačica je bila z 32. leti Irma Hafner iz Kovka, najstarejša pa Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradec s svojimi častitljivimi 79. leti. Med tekači je bil najmlajši trinajstletni  Matej Meklav iz Dobriča pri Polzeli, najstarejši izmed vseh, Štefan Robač iz Raven na Koroškem, pa nam je, s svojimi 82. leti, vsem lahko prav gotovo za vzgled.
Sodeč po odzivih tekmovalcev, nam je tudi tokratno tekmo upelo uspešno speljati, za kar se zahvaljujem vsem sodelujočim. Vsem tekmovalcem pa čestitam za dosežene rezultate. Se vidimo spet drugo leto.

Zapisal: Zoran Štok, predsednik PD

Rezultati teka

Slike

 

Poročilo z dneva Slovenskih planincev

V soboto, 16. maja smo se udeležili srečanja ob dnevu Slovenskih planincev v Kranjski gori. Letos je celotno srečanje potekalo v počastitev 100. letnice ustanovitve GRS.
Nekaj članov se je udeležilo pohoda čez Robe na Srednji vrh, nekaj pa se jih je  odpeljalo v Mojstrano, kjer so si ogledali Slovenski planinski muzej in prikaz reševanje ponesrečenca v steni. Popoldan se je dogajanje preselilo v Kranjsko Goro. Videli smo prikaz reševanja ponesrečenca s helikopterjem, sledil je slovesni sprevod praporov planinskih društev in slavnostna govora predsednika PZS Bojana Rotovnika in predsednika RS Danila Türka.
Preživeli smo prijeten dan in srečali veliko starih planinskih prijateljev.

Zapisal: Zoran Štok

Poročilo s srečanja planincev Savinjske regije in pohoda po planinski poti  XIV.divizije

Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek je v soboto, 26. maja organiziralo srečanje planincev Meddruštvenega odbora Savinjskih planinskih društev. Srečanja smo se udeležili tudi člani PD Polzela. V kraju Sedlarjevo smo se najprej udeležili slovesnosti ob otvoritvi obnovljene 21 kilometrov dolge planinske poti XIV. divizije. Nato smo se, v lepem sončnem vremenu, podali na pot skozi vasi Polje ob Sotli, Vrenska gorca, Zeče do Klak na Pilštanju, kjer nas je pričakal predsednik Turističnega društva Plištanj, Andrej Kolar. Predstavil nam je bogato zgodovino trga Pilštanj in razkazal srednjeveški trg s prafarno cerkvijo Sv. Mihaela. Družina Zakošek pa nas je prijazno pogostila. Obiskali smo tudi ruševine gradu, kjer je bila konec prvega stoletja rojena svetnica Sv. Ema.
S Plištanja nas je pot vodila do spomenika XIV. diviziji v Lesičnem in naprej na Log, do domačije Leskovšek, kjer smo žigosali dnevnik XIV. divizije, ki smo ga brezplačno prejeli vsi udeleženci pohoda. Pot smo nadaljevali do domačije Tovornik, kjer nas je čakala ocvirkovka in jerpica z napitki. Od prijaznih domačinov smo se kar težko ločili in nadaljevali s hojo do Bresta, kjer se planinska pot XIV. divizije priključi Zasavski planinski poti. Po slabi uri hoje smo bili na cilju pri planinski koči na Bohorju, kjer nas je čakal okusen golaž.
Navkljub slabi vremenski napovedi, sta prireditev in pohod potekala v lepem vremenu. Pohodniki smo si edini, da bi nam bilo zelo žal, če se pohoda ne bi udeležili, saj bi zamudili enkratno in neponovljivo doživetje ob druženju planincev in prijaznih ter srčnih domačinov.

Zapisal: Zoran Štok

Pohod po Savinjski planinski poti

V soboto, 24. marca smo se planinci PD Polzela podali po Savinjski planinski poti. Pot smo pričeli v Galiciji, pri gasilskem domu od koder smo se povzpeli na Goro, kjer smo si malce oddahnili. Po krajšem počitku smo se podali do druge kontrolne točke na sv. Jedert, kjer smo se okrepčali in martinčkali na prijetnem soncu. Pred nami je bila še dobra polovica poti (Pogorišče, Kadunec in Korber). Pri gostišču v jami Pekel smo si vzeli čas za kavico, ki je prav prijala. Po dobrih sedmih urah hoje, smo prijetno utrujeni prišli na Polzelo. Preživeli smo prijeten pomladno-pohodni dan.

Zapisala: Jožica Jegrišnik

Debela peč

Na dan mučenikov, 10. marca smo se podali na Debelo peč nad Pokljuko. Na pot smo se podali ob šesti uri zjutraj z osebnim avtom in do izhodišča na Pokljuki prispeli ob 7:45.
Nebo je bilo jasno in sonce nas je spremljalo celo pot. Pot je bila deloma kopna, deloma poledenela, vse do Blejske koče, kjer smo se malo okrepčali.
Tudi naprej do Debele Peči je bila pot deloma zasnežena, deloma kopna. Na mestu, kjer je bila lani trda skorja in potrebna precejšna previdnost, je bila letos pot kopna tako, da so cepini in dereze lahko ostali kar v nahrbtniku. Na zadnjem delu poti smo  večkrat obstali in uživali v lepih razgledi daleč naokoli. Tudi zadnji del poti proti vrhu Debele Peči je bil bolj kot ne kopen.  Ljubitelji gora ves čas prihajali in odhajali, na vrhu nas je bilo okoli trideset. Pridružile so se nam tudi kavke, ki so bile deležne skupne malice iz naših nahrbtnikov.
Ker je bil med nami tudi udeleženec, ki še ni uporabljal cepina, smo izbrali vrtačo, ki je obetala pogoje za varno vajo v ustavljanju s cepinom. Na kratko smo mu predstavili postopek in nato teorijo udejanili tudi v praksi. Žal na severni strani hriba ni bila dovolj trdna skorja, da bi lahko dobili občutek, kako je takrat ko zdrsneš, nekaj osnov je pa le bilo. Tako smo združili prijetno s koristnim.
Ob povratku smo se spet ustavili v Blejski koči, nato pa nadaljevali pot domov. Pri sestopu smo s pridom uporabili verige za na čevlje in dereze, saj je v senci pot ostala ledena. Po poti smo se še večkrat ozrli po prelepi okolici, ki pa, glede na letni čas, žal ni bila pokrita s snegom.
Pot proti domu je minila hitro in brez posebnosti. Izlet nam bo ostal v lepem spominu tudi zaradi Tomaževih lepih posnetkov, za kar se mu lepo zahvaljujemo.  V njih lahko uživate tudi vi.

Pot in občutke strnil  Mirko Jegrišnik

V mrazu in snegu na Ramšakov vrh

V nedeljo, 5. februarja smo se udeležili 24. zimskega pohoda na Ramšakov vrh. Mrzel in celo malo zasnežen konec tedna, je bil verjetno glavni krivec za maloštevilno udeležbo.
Ob 8. uri smo se zbrali v Vinski gori, od koder smo se povzpeli na Gonžerjevo peč. Zaradi zasnežene in poledenele poti je bilo pri hoji potrebno malo več previdnosti. Na domačiji Gonžar so nas prijazno sprejeli. Pogreli smo se s toplim čajem in pot nadaljevali do najvišje točke našega pohoda – Ramšakov vrh, ki se dviga 937 metrov visoko. V planinskem domu smo si privoščili krajši počitek, se ogreli  in  požigosali naše planinske dnevnike. Nato smo se spustili do kmečkega turizma Tuševo, do koder smo prispeli po dobrih treh urah hoje. Med potjo nas je pozdravilo tudi sonce in malo ogrelo ozračje. Vedro vreme nam je v daljavi pokazalo celo našo Goro Oljko. Po krajšem počitku in debati v prijetni družbi, smo se odpravili nazaj proti Vinski gori.
S prijetnimi vtisi iz sicer malo bolj mrzlega zimskega pohoda, smo se zadovoljni odpeljali proti Polzeli.  

Zapisal: Zoran Štok

 

Letos na Gori Oljki že 30-tič Zdravju naproti

Pohod Zdravju naproti sodi med tiste pohode, na katere smo v Planinskem društvu Polzela še posebej ponosni, saj se ga vsako leto udeleži veliko število pohodnikov iz različnih koncev Slovenije.
Letos je svoje novoletne zaobljube o zdravem načinu življenja okronalo  več kot 1.000 udeležencev, ki so se v soboto, 21. januarja, na Goro Oljko povzpeli iz vseh možnih smeri. V ta namen smo organizirali tudi poseben vlak iz Celja do Paške vasi. Dobri volji in pohodniški vnemi, je piko na i naredilo vreme, saj nas je sonce grelo prav po spomladansko.
Ker smo pohod organizirali ravno na dan, ko goduje Neža, je vsak pohodnik na Gori Oljki prejel trdo kuhano jajce. Star pregovor namreč pravi, da Sv. Neža kuram rit odveže. Pohodniki so to gesto sprejeli z navdušenjem in nasmeškom na ustih.
Med pohodniki je veliko takšnih, ki se tega pohoda udeležujejo iz leta v leto, zato smo za jubilejne udeležbe  podelili posebna priznanja. Priznanje za 10-kratno udeležbo je prejelo 8, za 20-kratno pa 5 udeležencev. Gospa Štefka Jordan iz Šempetra in naš krajan Ferdo Glavnik pa se tega pohoda udeležujeta že od vsega začetka in sta letos zdravju naproti stopila že 30-tič. Vsem, še posebej pa slednjima, iskreno čestitamo in jim želimo še veliko takšnih podvigov.

Zapisal: Zoran Štok

 

34. pohod po poteh Pohorskega bataljona

V soboto, 14. januarja smo se, v sončnem malo vetrovnem in ne preveč mrzlem vremenu, udeležili pohoda po poteh Pohorskega bataljona. Z avtobusom smo se odpeljali na Roglo, do Koče na Pesku. Tu nas je pričakala prava zima, s snegom in mrazom. Nato smo se odpravili po Slovenski planinski poti do spomenika padlim borcem Pohorskega bataljona. Pot je bila zasnežena, a ne zmrznjena tako, da so bili pogoji za hojo idealni. Po slabih dveh urah hoje smo se morali tudi malce okrepčati. Na kočo na Osankarici smo prišli v dobrih treh urah. Po malo daljšem počitku smo se z avtobusom odpeljali v Zreče, kjer smo v športni dvorani žigosali naše dnevnike. Domov smo se polni lepih vtisov vrnili ob 14.30 uri.

Zapisal: Zoran Štok

 

Koledniki – Božično novoletni pohod

V petek, 30. 12. 2011 smo se ob 8. uri zbrali pred občinsko zgradbo na Polzeli.
Jutro nas je pričakalo v dokaj jasnem in ne preveč hladnem vremenu, vendar žal brez snega. Za dobro vzdušje so poskrbeli tako prazniki, kot tudi dejstvo, da smo se odpravljali na zadnji pohod v iztekajočem se letu. Pohoda se je udeležilo 12 pohodnikov, med njimi, na naše veselje, tudi predstavnica ženskega spola.
Odpravili smo se do kmetij, kjer se nahajajo skrinjice z žigi in vpisnimi knjigami, da se jim z majhno pozornostjo – našim planinskim koledarjem, zahvalimo za sodelovanje in jim zaželimo vse dobro v novem letu.
Krenili smo proti Založam, mimo Rojška in nato proti kmetiji Korber, kjer je skrinjica z žigi Savinjske in Polzelske poti. Po kratkem počitku, ko smo se okrepčal z okusnim čajem in prazničnim prigrizkom, smo pot nadaljevali do Pepča in dalje do domačij Zgornja Koška in Vaga. Tu je sledil daljši počitek ob prijetnem pogovoru in mizi polni okusnih domačih dobrot. Kar stežka smo se odpravili dalje.
Sledil je spust do kamnoloma in nato vzpon do gostilne Gričar. Ura je bila že krepko čez poldan, zato smo si privoščili kratek počitek in klepet z domačini. Čas nam je dopuščal še obisk kmetije Bajht . Tudi na tej naši postojanki so nas z veseljem pričakali in okoli tretje popoldan smo se odpravili proti Polzeli. Tako kot smo začeli, smo pohod tudi zaključili – v prijetnem vzdušju in veseli, da smo se spet srečali.
Naslednji dan smo obiskali še domačiji Pižorn in Jug in se tudi njim zahvalili za dobro sodelovanje.

Vsem, s katerimi smo se družili v letošnjem letu in tudi tistim, s katerimi se bomo morda  srečali šele v prihodnje želimo srečno in zdravja polno leto, ki prihaja ter seveda varen korak, kjerkoli že boste. 

Mirko in Zoran

 

Izlet v neznano

Z izletom v neznano, v soboto, 17. decembra, smo zaključili venček izletov v letošnjem letu.  V ranem jutru se nas je zbralo dobrih 45 takšnih, ki smo verjeli, da  bodo dež, sneg in močan veter, ki so razgrajali prejšnjo noč, kljub vsemu prinesli lepo soboto. In nismo se ušteli.
Od velikosti S do XL, smo se polni dobre volje podali na pot. Z avtobusom smo premagali nekaj ravninskih kilometrov od Polzele do Liboj, nato pa korajžno zakorakali v strm breg, čeprav nismo vedeli kam nas nese pot. Morda je bil ravno to vzrok za odločen korak, nasmehe na obrazu in številčno udeležbo.
Lepi razgledi, ki jih je risala čudovita zimska pokrajina, so bili ‘krivci’, da smo jo po strmi poti ubirali brez večjih težav. Naša četica, pod vodstvom Jožice Jegrišnik,  je strumno korakala dobro uro in pol, ko je naš izlet v neznano dobil konkretno ime – prispeli smo namreč do planinskega doma na Šmohorju.
Ko smo se posedli nas je prijazno pozdravil predsednik Zoran (pa s tem ne mislim na Zorana Jankoviča, saj je za razliko od novoizvoljenega predsednika vlade, naš Zoran pravi mož besede in svoje obljube velikokrat celo preseže). Seznanil nas je s planinsko bero letošnjega leta. O njeni uspešnosti zagotovo govorijo številni aplavzi, ki jih je bil deležen med govorom.  Zoran se je izkazal tudi kot pravi gostitelj. Dobili smo tudi vedno dobrodošel koledar, ki bo celo prihodnje leto stene naših domov krasil s čudovitimi utrinki iz narave.
A, presenečenjem kar ni bilo konca. Kmalu za tem je naše oči, z doživeto odpetimi  prazničnimi pesmimi, orosil oktet simpatičnih in dobro uglašenih pripadnic ženskega spola. Poskusili smo se jim zahvalili z bučnim aplavzom in upam, da nam je to tudi uspelo. Zagotovo pa je bilo največje presenečenje dneva, obisk Božička Bernija s spremstvom, ki je, s svojo pojavo, najprej  vse močno nasmejal, potem pa razveselil še  s sladkimi darili iz planinsko-božičnega nahrbtnika.
Leto 2011 smo tako zaključili še z enim izmed mnogih prijetnih  druženj, ki je bilo kot takšno res lep uvod v prihajajoče praznike. Naj nam 2012 prinese še veliko takšnih trenutkov.

Zapisala: Natalija in Aleš

 

Po Savinjski planinski poti

V soboto, 26. novembra, smo se planinci PD Polzela odpravili po Savinjski planinski poti. Našo dobro voljo je dodatno popestrilo tudi sončno vreme, ki nam je na poti risalo naravo v prelepih jesenskih barvah.
Iz Lok pri Taboru smo skozi okno prispeli na Krvavico, do Zajčeve koče. Po postanku za malico, smo pot nadaljevali do planinskega doma na Vrheh in nato proti domu pod Reško planino. Naš pohod smo zaključili na domu pod Reško planino, kamor nas je prišel iskat kombi.
Imeli smo res lepo vreme, dobro družbo in čudovite razglede na okoliške vrhove.

Zapisala: Jožica Jegrišnik

 

 

Popotovanja od Litije do Čateža se je na 25. obletnico udeležilo rekordnih 25.000 pohodnikov

Na sončno soboto, 12. novembra nas je 54 pohodnikov iz PD Polzela in PD Žalec krenilo na pohod po Levstikovi poti. Že na poti do Litije smo si na avtobusu nabrali precej pohodniške dobre volje. Dobra družba, lepo vreme, domače dobrote, pečen kostanj in mlado vino pa so poskrbeli, da smo jo še povečali in preživeli res lep dan.
Pohodniki smo lahko izbirali med severnim (22 km) in južnim (21 km) delom poti. Večina se nas je odločila za severni del in ni nam bilo žal. Pot so nam letos, poleg okusnih pogostitev in domačih harmonikarjev, popestrile tudi table, na katerih smo si lahko prebrali vse o Levstikovem življenju in delu.
Na cilju 22-kilometrskega pohoda nas je pozdravil častni govornik Tone Partljič. Podeljene so bile tudi značke in priznanja za 10-, 15- in 20-krat prehojeno pot. Za 10-krat prehojeno pot sta jih prejela tudi dva člana našega planinskega društva.
Dan smo zaključili s plesnimi koraki in se. proti večeru, polni lepih občutij vrnili domov.

Zapisal: Zoran Štok