Poročila iz izletov

POMLADNI POHOD NA KUM – 1220m

Kum, Kum, le pogum,
sliši se od juga šum….

Tako so nam govorili naši starši, kadar se je pripravljalo k nevihti, kajti iz Andraža dobro vidimo Kum z oddajnikom.
A v soboto, ko smo se andraški pohodniki podali proti Kumu, ni bilo nevihte, temveč nas je spremljalo čudovito pomladno vreme.
Bilo nas je malo, saj se jih je veliko podalo v dolino pod Ponce spodbujat naše orle.
Zbrali smo se pri igrišču in se odpeljali proti Trbovljam in nato proti Dobovcu, kjer je bilo naše izhodišče na Kum.
Da pot ni bila prekratka, smo krenili proti Ključevici. Vso pot nas je spremljalo polno cvetočih belih kronic (veliki zvonček), teloh in tevje. Na  Ključevici smo si ogledali Marijino cerkev. Od tam pa smo že zagledali oddajnik in pot nadaljevali  po spokojni naravi Krajinskega parka Kum. Ko smo prispeli na vrh, smo si pogledali okoliško hribovje, cerkev sv. Neže, oddajnik, nato pa se na terasi koče okrepčali in pokusili njihovo orehovo rezino.
Po počitku in okrepčilu smo se podali proti Lontovžu.
Med hojo po pobočju nas je spremljal vonj čemaža, ki  je ravno pokukal na plano izpod rjavega listja.
Prispeli smo do avtomobilov in se napolnjeni s pomladno energijo vrnili domov.

Martina Ograjenšek,
vodja pohoda

OBISK KOROŠKEGA DVATISOČAKA

Peca je najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji. Dokaj obsežno goro na južni strani omejujeta dolini Tople in Meže, na severu pa se dviga nad avstrijsko Podjuno. Njen južni del je prepreden s številnimi rovi nekdanjega mežiškega rudnika svinca in cinka.

V soboto, 9. julija 2016 smo se andraški planinci odpravili občudovat domovanje kralja Matjaža na Peco, tokrat z Avstrijske strani. Z Bistrice pri Pliberku smo se s krožno kabinsko žičnico pripeljali do gostišča Sedem koč, kjer se nam je odprl lep pogled na dolino Podjune, Golico, Svinjo planino v Avstriji in na našo Uršljo Goro. Pot smo nadaljevali po lepi travnati poti, po in ob smučiščih, na Knipsovo sedlo, kjer je planinski mejni prehod. Tukaj se začnejo prelepi razgledi na avstrijske in slovenske gore, od Kamniško-savinjskih vršacev do naše Gore Oljke. Pot nas je vodila po grebenu Pece do najvišjega vrha Kordeževe glave (2.125 m). Na vrhu, v sončnem  vremenu, so bili številni obiskovalci, tako slovensko kot nemško govoreči, zazrti v lepote narave. Po počitku in obveznem fotografiranju, je sledil spust do koče na Peci, tam pa okusna  planinska  enolončnica . Še celo kralj Matjaž nas je prišel pozdravit. Sledil je še en spust proti Mežici do nekdanje karavle in nato z avtomobili čez Črno in Sleme domov. Prijetno utrujeni  in polni planinskih doživetij ter lepot smo si obljubili, da se čez mesec zopet srečamo v Julijskih Alpah.

Zapisal: Vili Pižorn

Poročilo s pohoda na Medvednico

Na lepo sobotno jutro, 16. 4. 2016 smo se, kot že 24 let do sedaj, andraški planinci odzvali povabilu planincev Planinskega društva »Ericsson-Nikola Tesla« in odšli na Rusov pohod na Medvednico. Vreme nam je lepo služilo, saj je bilo prijetno sončno, vendar na trenutke s pridihom, še vedno mrzlega vetra. Mnogi na tem pohodu prvič v letu slišimo kukavičje kukanje, vendar letos temu ni bilo tako. Kljub zelenemu drevju in lepemu vremenu, kukavice nismo slišali.

Svoj pohod smo pričeli na zagorski strani, v kraju Pila pri Stubiških toplicah ter v prijetni družbi prehodili že dobro znano planinsko pot s ciljem na planinski koči Runolist. Tam nas je kot vsako leto pričakala dobrodošlica z živo glasbo. Po pohodu smo se vračali skozi Zagreb, kjer smo se ustavili na pokopališču Mirogoj in se poklonili naši, pred kratkim umrli, planinski prijateljici Rujani.

V kolikor so vas naše dogodivščine in prečudovit razgled z vrha Sljemena zamikala, ste drugo leto lepo vabljeni, da se z nami podate na ta pohod, s katerim vzdržujemo prijateljstvo s Planinski društvom » Ericsson-Nikola Tesla«.

Zapisala: Ana Jevšnik

22. VALENTINOV POHOD S KOZJEGA NA BOHOR

V deževnem in sneženem vremenu smo se, na dan pred Valentinovim, 13. februarja 2016 andraški planinci podali na 22. Valentinov pohod s Kozjega na Bohor. Po zasneženih kozjanskih gričevnatih cestah smo končno prispeli v Kozje, kjer so nas prijazni domačini pričakali s prigrizkom in lectovim  srcem. Odpravili smo se proti, med drugo svetovno vojno partizanskim, Bohorju in po uri hoda prispeli na planoto, kjer nas je pričakalo sonce in čudoviti razgledi po Zasavskih in Dolenjskih hribih. Po štirih urah zasnežene, toda prijetne hoje smo prispeli na kočo na Bohorju. Prijetno druženje, okusna malica in že smo jo ucvrli proti, debelo uro oddaljeni, Planini, kjer nas je čakal prevoz. Zadovoljni in prijetno utrujeni smo prispeli domov in si obljubili, da se čez mesec dni spet podamo novim planinskim dogodivščinam naproti.

Zapisal: Vili Pižorn

Rusov pohod na Medvednico

Kljub slabi vremenski napovedi smo se planinci iz Andraža, v soboto, 18. aprila 2015, podali na že 23. Rusov pohod na Medvednico. Na začetni točki pohoda, v kraju Pila nas je pozdravil že precej zelen gozd in rahel dež. Kot vsako leto smo med hojo napenjali ušesa, da bi slišali kukavičje kukanje, vendar smo namesto kukanja slišali le škrebljanje dežja. Bolj smo se bližali prvi postojanki Hunjka, bolj se je zeleno drevje počasi spreminjalo v belo, saj nas je presenetil sneg in nas popeljal nazaj v spomine na letošnjo snežno idilo. Kljub snežinkam in mrazu smo prispeli do vrha Sljemena, na katerem pa žal nismo uzrli sončnih žarkov, temveč bele strmine, po katerih smo si lahko živo predstavljali smučarsko tekmovanje Snežne kraljice.  Na cilju pohoda smo se z organizatorji, člani planinskega društva Ericsson Nikola Tesla, poveselili ob zvokih žive glasbe. Tisti, ki smo se na pohod, med drugim namenili tudi zaradi upanja, da bomo slišali prvo kukavičje kukanje, smo le tega na koncu pohoda slišali iz domačih gozdov. Pohod na Medvednico je bil poseben, saj smo v enem dnevu doživeli dva letna časa, zimo in pomlad.

Zapisala: Ana Jevšnik

TOŠČ IN POLHOGRAJSKA GRMADA

V soboto, 21. 3. 2015 smo se planinci podali na Polhograjsko hribovje na Grmado (898 m) in  na Tošč (1.021 m). Zbrali smo se pri domu krajanov v Andražu. Najprej smo se peljali na jutranjo kavico, nato pa nadaljevali čez Tuhinjsko dolino do Vodic in naprej čez Tacen do vasi Topol ali sv. Katarina. Vas je bila leta 2005 že drugič nagrajena s prvim mestom v kategoriji najlepših izletniških krajev.
Iz vasi smo se, po lepi in s telohom obdani gozdni poti, podali proti več kot uro in pol hoje oddaljeni Grmadi. Na sončni in nekoliko vetrovni Grmadi nas čakal lep razgled daleč naokrog. Pot smo nadaljevali naprej proti Tošču, mimo turistične kmetije Gonte in naprej na vrh Tošča. Na vrhu smo se odpočili in okrepčali in se po isti poti vrnili mimo Grmade proti sv. Katarini. Pohod smo končali v popoldanskih urah.

Zapisal: Evgen Tominšek

STRUNJANSKI KLIF

Na Valentinovo soboto, 14. februarja smo se planinci odpravili raziskovat našo lepo primorsko, vse od Simonovega zaliva pa do Pirana. Po dveh urah  vožnje in obvezni  jutranji kavici, smo se peš podali med oljčnimi nasadi in vinogradi ter občudovali 400 m dolg in 80 m visok Strunjanski klif, ki je edinstven daleč naokoli. Prispeli smo do belega  križa na rtu Ronek, kjer so leta 2012, ob 500 letnici Marijinega prikazanja, postavili nov kamniti križ. Ogledali smo si tudi  romarsko cerkev v Strunjanu  in se podučili o zgodovini ta cerkve. Pot smo nadaljevali čez Strunjanske soline  in preko hriba  prispeli v Fieso, kjer  sta znameniti sladkovodni jezeri in počitniški dom Velenjskih rudarjev. Nato smo se ob obali sprehodili proti Piranu, kjer smo si ogledali cerkev Sv. Jurija in uživali v čudovitem  razgledu.  Sledil je še kratek ogled  Tartinijevega trga in starega mestnega jedra in že smo hiteli proti domu. Okrepčali smo se v znani furmanski gostilni, kjer smo lahko po televiziji spremljali tudi nov svetovni rekord  Petra Prevca. Navdušeni  in zadovoljni  smo si obljubili, da se kmalu spet odpravimo v našo prelepo naravo.

Zapisal: Vili Pižorn

ZDRAVJU NAPROTI NA GORO OLJKO

Zopet je prišel januar in god sv. Neže, ob katerem PD Polzela organizira tradicionalni pohod Zdravju naproti na Goro Oljko.
Tudi tokrat smo se ga udeležili tudi člani Planinske sekcije ŠD Andraž.
Bilo nas je 21. Vsi opremljeni z dežniki, smo zjutraj krenili proti vrhu. Vreme ni kazalo prav nič obetavnega, nebo je bilo sivo in dan dokaj dolgočasen.
A, kar kmalu po pričetku hoje, se je pričel pogovor in dan je postajal vse zanimivejši. Ko smo prispeli na vrh, so nas polzelski planinci pogostili s trdo kuhanim  jajcem. Zelo se je prileglo in ugotovili smo, da je verjetno od bele kokoši , saj je imelo belo lupino (ha, ha). Če morda kdo ne ve, zakaj nam podarijo kokošje jajce… Saj poznate star slovenski pregovor »Sveta Neža kuram rit odveže«…
Seveda smo si privoščili še topel napitek, nato pa se počasi odpravili nazaj proti domu. Ko smo prispeli do Juga, so nas že pozdravili prvi sončni žarki, ki so se s težavo prebili skozi oblačno sivino.
Tedaj smo tega dne zares začutili zdravje, kateremu smo odšli naproti.

Zapisala: Martina Ograjenšek

27. POHOD PO POTEH ANDRAŽA

Tudi letos smo se pohodniki drugo nedeljo v oktobru podali na 27. vodeni pohod po poteh Andraža. Zbrali smo se na igrišču v Andražu, popili napitek in se odpravili mimo šole do domačije Jelovšek, kjer so nas prijazno sprejeli in nas pogostili. Gospodar Konrad nas je seznanil z zgodovino domačije in predstavil objekte, ki so bili zgrajeni od leta 1801 do 1895 leta in so danes vsi lepo obnovljeni. S prijetimi vtisi smo se odpravili naprej, mimo kamnoloma preko zaselka Jajče v Šentilj in po najbližji poti na Sevčnik, kjer so nas čakali napitki. Po krajšem postanku smo se odpravili na vrh in skozi zaselek Podsevčnik na igrišče, kjer so nas Andraški planinci pričakali s pečenim kostanjem in sladkim jabolčnikom. Podelili smo zaslužena priznanja: za 10. pohod Slavko Pižorn, za 20. pohod Evgen Tominšek in Jože Verdev ter za 25. pohod Miljenko Haberle in Silvo Plavčak. Nekateri pohodniki so si v Domu krajanov z zanimanjem ogledali tudi likovno in etnološko razstavo. Zadovoljni in prijetno utrujeni smo si obljubili,da se prihodnje leto zopet srečamo. A, takrat jo bomo mahnili preko Gore Oljke.

Zapisal: Vili Pižorn

Pohod po Žerdonerjevi poti

V soboto, 18. 10. 2014 smo se planinci PS-Andraž odpravili na organiziran pohod po Žerdonarjevi poti, ki ga je organiziralo PD Ojstrica, Celje.  Pot smo pričeli v  mestnem parku ob Savinji, nato pa smo se podali na Miklavž in naprej do lovskega doma na Homu, kjer smo se okrepčali s čajem. Pot smo nadaljevali do vrha Homa (570 m), kjer je bila prva KT. Nadaljevali  smo do kmetije Bobnič (2 KT). Tu so nas pričakali z domačimi dobrotami in pijačo. Po počitku smo se podali na najvišji vrh poti, Smolnik (609m), kjer je bila 3 KT. Sledil je spust v Tremarje, do gostilne Draksler, kjer smo si vzeli čas za kosilo, kateremu je sledila odlična jesenska sladica  – pečen kostanj.  Pohod smo končali ob 13.30 uri v prelepi sončni soboti.

Pohod  na Nanos

Prvo soboto v avgustu smo se Andraški planinci odpravili na planoto Nanos, s katere nas prijazno pozdravlja oddajnik vedno, kadar se peljemo na Primorsko. Peš smo se podali nad vas Podnanos in po slabih treh urah prispeli na turistično kmetijo Abram. Posebnosti te postojanke so živi medved, ki prijazno pozira obiskovalcem, odlične domače jedi , prijazni domačini in seveda žig slovenske planinske transverzale.

Po okrepčilu smo se podali proti Vojkovi koči na Pleši pri oddajniku in spotoma uživali v lepem razgledu in v odličnem okusu svežih malin. Na koči je sledilo obvezno okrepčilo in kmalu za tem  povratek  v dolino do vasice Razdrto, kjer nas je, pri vetrni elektrarni, že čakal prevoz. Na poti domov smo naleteli na več kilometrsko kolono, vendar  nam to ni pokvarilo prijetnih občutkov, ko smo se v poznih večernih urah vrnili domov.

Zapisal: Vili Pižorn

POHOD ANDRAŠKIH PLANINCEV NA STOL, 21. 6. 2014

Prebudili smo se v zgodnjem prvem poletnem jutru. Meglice so se počasi že pričele dvigati iz kotlin, saj so ostale od večernega dežja.
Zbrali smo se pred igriščem in se z avtomobilom odpeljali proti Gorenjski. Bilo nas je le pet.
Ker je bilo zgodaj zjutraj, smo se ustavili na jutranji kavici, saj smo je bili vsi še kako potrebni. Prispeli smo do Žirovnice in pot nas je usmerila proti Valvazorjevem domu.
Parkirali smo in se podali na uro in pol dolgo pot proti Valvazorjevem domu pod Stolom.
Ko smo prispeli, je sledilo okrepčilo, nato pa pot pod noge proti Stolu. Med hojo so nas pozdravljale planinske cvetice, mi pa smo jih z navdušenjem občudovali. Planik ravno nismo videli, a zadovoljili smo se s kranjsko lilijo, Zoissovo zvončnico, neboglasnico in še in še. Ozirali smo se v dolino in občudovali otoček sredi jezera- Blejski otoček, zeleno Savo Dolinko, dokler nam tega pogleda niso zakrile sive meglice. Tudi prej s soncem obsijani Stol, se je občasno ovil v megleno zaveso.
Ker pa smo pravi planinci, so moški pograbili vsak po eno poleno in ga odnesli s seboj proti vrhu.
Prispeli smo do Prešernove koče pod Stolom, moški so odložili drva in čez čas odšli na vrh Stola, kjer so nas pozdravile planinske kavke, saj so se sprehajale med nami, kakor, da so nas že vajene.
Seveda je sledilo fotografiranje, nato pa spust v dolino po snegu, ki je ostal še od zime.
Med potjo v dolino smo videli še gamsa, ki se je pasel.
Preživeli smo zares lep dan v občudovanju in v sožitju z naravo.

Zapisala: Martina Ograjenšek

Andraški planinci na Poreznu

V soboto, 17. maja 2014 smo se planinci planinske sekcije Andraž odpravili na Porezen (1.622 m). Zjutraj smo se odpeljali proti Škofji Loki in naprej proti Petrovem Brdu, kjer smo si privoščili obvezno jutranjo kavico, nato pa smo se odpravili proti Poreznu. Pot se je najprej vila po gozdu, malo višje pa po grebenu Porezna in ves čas ponujala lep razgled.  V planinskem domu Andreja Žvana-Borisa na Poreznu smo se okrepčali in kmalu za tem pot nadaljevali proti bolnici Franji. Pot se z vrha Porezna z lepim razgledom spuščala proti vzhodu in nato po gozdu do bolnice Franje, kjer je bil tudi cilj našega pohoda. Zadovoljni smo se odpeljali domov.

Zapisal: Evgen  Tominšek

Rusov pohod na Medvednico

Zaradi velikonočnih praznikov je 22. Rusov pohod potekal teden dni prej kot po navadi. Tudi letošnji pohod smo začeli na zagorski strani na parkirišču v kraju Pila, kjer nas je pričakala pijača dobrodošlice, ki nam je dala začetno energijo za vzpon. Glede na to, da je bila letos pri nas zgodnja pomlad, se nam kukavičje kukanje med hojo ni zdelo kaj posebnega, saj smo ga slišali tudi že doma. Planinska pot je bila malce krajša kot smo je bili navajeni, zato smo bili hitro na prvi kontrolni točki – planinskem domu Hunjka, kjer nas je, kot vsako leto, pričakalo okrepčilo. Pot od prve kontrolne točke do vrha Sljemena smo si delili s tekmovalci kolesarske tekme in z udeleženci čistilne akcije, ki so čistili gozdove nacionalnega parka Medvednica. Na cilju pohoda so člani planinskega društva Ericsson Nikola Tesla poskrbeli za zaključek pohoda z živo glasbo in s podelitvijo posebnih priznanj za večje število osvojenih pohodov. Za dvajsetkrat prehojeno planinsko pot planinskega društva Ericsson Nikola Tesla je predsednik planinske sekcije Andraž Vili Pižorn dobil posebno značko, za desetkratno udeležbo na sedaj že tradicionalnem pohodu, pa sta priznanje dobila tudi Marija in Jože Verdev. Polni lepih vtisov in naužiti svežega zraka, smo se domov vrnili v popoldanskih urah.

Zapisala Ana Jevšnik

POHOD ZDRAVJU NAPROTI NA GORO OLJKO, 18. 1. 2014

Megleno, hladno in deževno jutro nas je pozdravilo, a kljub temu smo se andraški pohodniki tudi tokrat podali ZDRAVJU NAPROTI na Goro Oljko.
Zbrali smo se pred igriščem in se podali po romarski poti, ki vodi proti Grebenšku, Tinčeku , Rogeljšku in nato proti vrhu naše točke, kjer nas je čakalo zdravje. Pot je bila res malce spolzka in blatna, vendar prijetna.
Poseben čar poti so dodale drobne dežne kapljice, ki so se pripravljale, da bodo zdaj, zdaj spolzele z gozdnega drevja. Gora Oljka je bila zavita v tančico megle, tudi pogled proti Goltem in Mrzlici tokrat ni bil mogoč. Topel čaj, trdo kuhano jajce, sendvič iz nahrbtnika in druženje…
To je bilo zares zdravje, kateremu smo šli naproti.

Zapisala Martina Ograjenšek

ZADNJI IZLET V NEZNANO

V soboto 14.12. smo se Andraški planinci odpravili na zadnji letošnji pohod. Po jutranji kavici smo se odpeljali do Blagovice. Peš smo se podali po Rokovnjaški poti od Golčaja preko Reber, Doline do Trojan. V lepem sončnem vremenu smo uživali po vrhovih nad Črnim grabnom. Tudi razgled s stolpa na vrhu 875m. visokega Rebra je bil čudovit. Zasneženi vrhovi Savinjskih in Kamniških alp so se bohotili iz meglenih dolin. Po dobrih treh urah hoda smo si privoščili zasluženo kosilo v stari znani furmanski gostilni. Sestavili smo plan pohodov za prihodnje leto in se že veselimo novih doživetij v prelepi naravi.

Vili Pižorn

Rokovnjaška pot

Pohodniki PS Andraž  smo se v soboto 26.10.2013 odpravili v Češnjice nad Blagovico in prehodili 3. del Rokovnjaške poti. Lepa in sončna pot nas je vodila od Češnjic do vrha Špilka(957m) in naprej do planine Lipovec, nato pa še do Trojan kjer smo pot ob 15 uri tudi zaključili.

Zapisal: Evgen Tominšek

26.  POHOD PO POTEH ANDRAŽA

V nedeljo, 13. Oktobra 2013 smo se ljubitelji narave zbrali na 26. vodenem  pohodu po poteh Andraža. Udeleženci so bili od blizu in daleč, tudi iz Zagreba. Po vpisu in obveznem čaju ali kavi, smo se odpravili po Mornovi poti na Goro Oljko. Med potjo smo glasno navijali kolesarjem in tekačem, ki so imeli isti dan vzpon na Goro Oljko. Na vrhu smo se okrepčali in se spustili proti rojstni hiši Neže Maurer, kjer smo prisluhnili življenjepisu pesnice in njeni pesmi. Pohiteli smo do domačije Bajht, kjer so nam prijazni domačini pripravili domače dobrote. Pot smo nadaljevali do igrišča, kjer so nas planinci pričakali s sladkim jabolčnikom in pečenim kostanjem. Na koncu smo si ogledali še likovno in etnološko razstavo v Domu krajanov v Andražu. Podelili smo zaslužena priznanja. Preživeli smo lep sončen pohod in si obljubili, da se čez leto zopet srečamo.

Pripravil: Vili Pižorn

POHOD NA VELIKO SLIVNICO, 21. 9. 2013

Hladno, s koprenastimi meglicami obdano že skoraj jesensko jutro, je 14 pohodnikov iz PS Andraž pospremilo na kombi, ki nas je čakal pred igriščem v Andražu in nas odpeljal proti Notranjski.
Namenili smo se na pohod na Veliko Slivnico nad Cerknico (1114m). Prvi jutranji sončni žarki so že naznanjali, da se bo razvil čudovit sončen dan. In res je bilo tako.
Ko smo se iz Grahovega pričeli vzpenjati proti Slivnici, so nas jutranji žarki že rahlo greli. Pot je potekala po položni makadamski cesti, nato po gozdni poti, kjer se  je pričela vzpenjati proti lovski koči oz. že proti vrhu Slivnice. Na vrhu smo se vpisali v planinski dnevnik, si ogledali okoliške vrhove in se odpravili proti koči pod Slivnico.
Prekrasen pogled s koče proti Cerkniškemu  polju, proti Cerknici, Javornikom in Nanosu, nas je čisto prevzel.
Po okrepčilu  smo se tisti, ki se ne bojimo čarovnic, podali do Coprniške jame, ki je le nekaj minut hoda od koče. Ogledali smo si jamo, ugotovili, da v njej ta dan ni bilo čarovnic in se odpravili nazaj proti koči in kmalu v dolino proti Cerknici. Tudi pot proti Cerknici je bila lepa, še posebno na planoti, kjer se je zopet odprl razgled na okoliško in daljno hribovje.
Ko smo prispeli v Cerknico, smo se odpravili še na ogled edinega  presihajočega jezera v Sloveniji- Cerkniškega jezera  in se polni energije ter prijetnih vtisov počasi odpravili proti domu.
»Po jutru se dan pozna«, so rekli včasih ni danes je bil ves dan, tako kot jutro, zares lep.

Zapisala Martina Ograjenšek, vodja pohoda

Pohod na Mangart 13.7.2013

Lepo julijsko soboto smo se Andraški planinci odpravili občudovat lepote 2678 m visokega Mangarta. Po obvezni jutranji kavici in vožnji čez Kranjsko Goro, Trbiž, mejni prehod Predel in po slikoviti  12 kilometrski   Mangartski cesti smo prispeli  do Mangartskega sedla. Polni pričakovanj smo se podali na pot in se pri razpotju dveh smeri skupaj odločili, da pot nadaljujemo po lažji Italijanski poti. Kmalu so se pričele večje snežne zaplate, zato smo na nevarnejših  odsekih napeljali varovalne vrvi in se s pomočjo teh  vztrajno vzpenjali proti vrhu. Pričakal nas je z soncem obsijan, čudovit razgled. Veseli in zadovoljni smo  se okrepčali poslikali in se previdno  pričeli spuščati. Tudi nazaj grede brez varovalnih vrvi ni šlo in kar kmalu smo prispeli do avtomobilov. Preoblačenje, podoživljanje poti predvsem pa dobra volja in obvezen obisk Koče na Mangartskem sedlu. Prijetno utrujeni ob pijači in v razgovoru z prijaznim oskrbnikom je čas kar prehitro tekel in morali smo se odpraviti v dolino. Pri trdnjavi Kluže smo si ogledovali  najvišji most v državi. Sledila je vožnja  do Trojan, tam na kosilo in domov  pod obronke naše Gore Oljke. Vsi zdravi in zadovoljni smo si obljubili, da se kmalu spet srečamo v naši prelepi naravi.

Zapisal: Vili Pižorn

Pohod na Cipernik

V soboto, 8.6.2013 je Cipernik obiskalo 20 planincev PS Andraž. Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpravili proti izhodišču pohoda Jasna pri Kranjski gori, nato pa nas je dvourna pot vodila do zapuščene koče na Vitrancu, kjer smo imeli zaslužen počitek ter malico z nahrbtnika. Ker se je začelo oblačiti, od daleč pa smo slišali grmenje, smo se hitro odpravili na vrh, nekaj pa jih je počakalo kar pri koči. Do vrha se je vreme malce poboljšalo,  zato smo lahko videli veliko vrhov daleč naokrog. Sestopili smo v Planico, kjer nas je čakal avtobus.
Kljub utrujenosti smo preživeli lep dan, od pohoda pa odnesli tudi nekaj lepih vtisov z gora.

Zapisal: Izidor Ograjenšek

POHOD  NA  ZELENICO

V  soboto, 25. maja je PS Andraž organizirala pohod na Zelenico (1.536 m). Kljub slabemu in snežnemu vremenu, se je pohoda udeležilo šest pohodnikov. Startali smo ob 9. uri, pri predoru Ljubelj. Pohod  smo nadaljevali najprej po smučišču, nato pa po zasneženi poti do doma na Zelenici. Po okrepčilu in toplem čaju smo se v poletno-zimski idili veselo vrnili v dolino.

Zapisal: Evgen Tominšek

 

POROČILO S POHODA NA SLJEME

V soboto, 20. aprila 2013, smo se z avtobusom ob 5. uri zjutraj odpravili na 21. Rusov pohod na Medvednico- Zagreb. Posebnost letošnjega pohoda je bila svečana otvoritev nove planinske poti Planinskega društva z naslovom »40 vrhova za 40 godina i Rusov pohod«. Pohod je bil zato v ta namen organiziran v dveh smereh. Ker smo to pot že večkrat prehodili, smo se letos odločili spremeniti smer pohoda. Pohod smo začeli z zagorske strani na parkirišču v mestu Pila, pri info točki Naravni park Medvednica (Park prirode Medvednica). Pot nas je vodila čez 500 stopnic »500 stuba« do planinskega doma na Hunjki, kjer nas je pričakala pogostitev, ki so jo pripravili hrvaških planinski  kolegi. Na vrhu Sljemena smo si na sončku privoščili zaslužen počitek. Na koncu pohoda so planinski kolegi iz planinskega društva Ericsson Nikola Tesla, na koči Runolist, pripravili zaključek pohoda z glasbo in kratkim programom, s katerim so gospodu Viliju Pižornu in gospodu Slavku Jevšniku podelili »Povelje o počasnom članstvu planinskega društva Ericsson Nikola Tesla«. Tako sta naša planinca postala častna člana tega planinskega društva in sicer zaradi posebnega doprinosa pri vzpostavljanju in razvijanju medsebojnega sodelovanja med Planinskim društvom Ericsson Nikola Tesla in Planinskim društvom Andraž.

 

ROKOVNJAŠKA  PLANINSKA POT 2. DEL

V soboto 23.03 2013 je PS Andraž organizirala pohod po drugem delu Rokovnjaške poti. Pot smo pričeli v Češnjicah nad Blagovico in nadaljevali proti gradu Brdo pri Lukovici, kjer se je rodil pisatelj Janko Kersnik (1852-1897), ki je dokončal  Jurčičev roman o Rokovnjačih po katerih se imenuje ta pot.
Od Češnjic do Lukovice smo potrebovali štiri ure, ki pa so hitro minile ob lepem vremenu in prijetni družbi.

Zapisal: Evgen  Tominšek

Zasavska planinska pot – Bizeljsko

V soboto, 22.09.2012 ob 7 uri smo se v lepem sončnem jutru odpeljali proti gradu Podsreda, kjer je bil naš začetek poti. Pot smo pričeli po lepi gozdni cesti proti Sveti Gori. Od tu smo zavili proti Sv. Vidu, kjer se odpira lep pogled na Bizeljske vinograde in sam kraj Bizeljsko. V kraju Bizeljsko, na koncu Zasavske poti pa smo se okrepčali v znanem gostišču.

Zapisal: Evgen Tominšek

Smrekovec

V soboto, 9.6.2012 smo po letnem planu planinske sekcije organizirali pohod na Veliko Planino. Udeležilo se ga je 14 pohodnikov. Zaradi slabega vremena smo se skupaj odločili, da se bomo raje odpravili na Smrekovec. Do koče na Smrekovcu smo se pripeljali z avtomobili, nato pa smo se po poti Roma odpravili peš do vrha Smrekovca. Vrh je osvojilo devet planincev.
Kljub slabemu vremenu smo dan preživeli v dobrem vzdušju, pohod na Veliko Planino pa bomo organizirali ponovno v lepem vremenu.

Lep planinski pozdrav!

Poročilo podal: Izidor Ograjenšek

Vremščica – Škocjanske jame

V soboto, 12. maja 2012 smo se zgodaj zjutraj odpravili na pot proti Senožečam, kjer je bil start našega pohoda. Markacije so nas vodile po lepi, ne preveč strmi gozdni poti proti Vremščici. Ko smo prišli iz gozda, smo si že lahko ogledali lepa sončna pobočja Vremščice in njene prekrasne cvetlice, med katerimi so kraljevale narcise.
Pot smo nadaljevali do vrha, kjer smo si oddahnili, malo pojedli, se razgledali po okoliških pobočjih, nato pa se podali po isti poti do razcepa za Škocjanske jame. Pot smo nadaljevali po lepih pobočjih mimo letališča, kjer smo ob 13.30 uri prišli do Škocjanskih jam.

Zapisal: Evgen  Tominšek

POHOD NA SLJEME – ZAGREB

20. Rusov pohod na Medvednico že postaja tradicionalni pohod naših hrvaških planinskih kolegov, katerega se udeležujemo že od samega začetka. V soboto, 21.4.2012, smo se z avtobusom ob 5. uri zjutraj podali proti hrvaškemu mejnemu prehodu v smeri Zagreb. Startna točka pohoda je bila ob potoku Bliznec, kjer nas je pričakalo čudovito sončno vreme. Gozdna pot nam je ponudila odtenke sveže zelene barve na novo rojenih drevesnih listov, med katerimi je bilo mogoče v daljavi slišati tudi kukavico. Pot ni bila prezahtevna, pa vendar se je našel kakšen meter strmega klanca, kjer smo nekateri upočasnili svoj korak in za to okrivili sončne žarke ter vročino. Na vmesnih kontrolnih točkah so nam hrvaški planinski kolegi ponudili piškote in okrepčilo. Med mogočnimi na pol ozelenelimi drevesi se je v daljini že svetlikal telekomunikacijski stolp, ki je naznanjal vrh Sljemena. Ko smo prispeli na Sljeme (višinska točka 1033 metrov nadmorske višine), nas je pozdravil čudovit razgled in modro nebo. Tisti, ki so se pohoda udeležili prvič, so lahko od blizu opazovali strmino, kjer pozimi poteka znameniti ženski slalom za svetovno prvenstvo Snežna kraljica, ki pa je bila namesto snega pobeljena z zvončki. Vrh Sljemena je naznanjal skorajšnji konec poti, zato si je marsikateri planinec privoščil počitek s kakšnim okrepčilom, ki pa se je lahko končal s hladnim tušem. Okoli dveh popoldne je namreč velik oblak ukradel sonce in nas s hladnim dežjem nagnal na končno točko pohoda, kočo Runolist. Na koncu pohoda so nas pričakali planinski kolegi iz planinskega društva Ericsson Nikola Tesla in zabava z jedačo in pijačo, saj je bil pohod jubilejni in posvečen enemu izmed ustanoviteljev omenjenega društva in pohoda, ki pa je žal že pokojen. Pohodniki so bili za različno število opravljenih pohodov nagrajeni z značkami. Za 20 udeležbo na tem pohodu, torej od ustanovitve tega pohoda pa do danes, pa je naš vodič Slavko Jevšnik dobil posebno značko. Ob 4h popoldan smo se z avtobusom odpravili proti Sloveniji ter se ob večernih urah prijetno utrujeni vrnili domov.

Zapisala: Ana Jevšnik

Haloška planinska pot 3.del

V soboto, 24. 3. 2012 smo se z avtomobili podali na 3. del Haloške planinske poti z izhodiščem pri ribniku v Podlehniku. Vreme je bilo lepo, veseli pa smo bili tudi sprejema občanov občine Podlehnik, ki so nas slovesno sprejeli v njihovem muzeju življenja v preteklosti na Gorcah in nas pogostili z njihovimi dobrotami. Na koncu našega pohoda so nam organizirali tudi prevoz do naše izhodiščne točke. Pohoda se je udeležilo osem ljudi, prebivalci Podlehnika pa so nam zaželeli, da še kdaj pripeljemo večjo skupino, da spozna haloško življenje na katerega so zelo ponosni. V spomin so nam podarili tudi knjigo o Podlehniku, katera Vam bo na voljo tudi v kulturnem domu Andraž.

Poročilo podal: Izidor Ograjenšek

 

Zimski pohod na Janče

V nedeljo zjutraj, 29. januarja smo se odpravili na pohod na Janče. Vreme je bilo lepo, le pod vrhom je malo pihal veter in zraven prinesel kakšno snežinko. Pot smo pričeli v Jevnici,  pri spomeniku NOB in nadaljevali mimo hiš, čez gozd in travnike, mimo cerkve do planinskega doma na Jančah. V domu smo se okrepčali in odpočili ter se počasi vrnili po isti poti nazaj v dolino. V dolino smo, zdravi in zadovoljni, prispeli okoli 13. ure.

Zapisal: Evgen Tominšek